Maribor v največjem investicijskem ciklu: 65 milijonov za projekte, razkrili tudi, kdaj bi lahko odprli Center Rotovž

Na gradbišču Centra Rotovž v Mariboru je danes potekala izjava za medije, namenjena predstavitvi aktualnega investicijskega cikla Mestne občine Maribor.

Predstavitve so se udeležili mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, podžupan Gregor Reichenberg in arhitekt Rok Žnidaršič. GArsenovič: Maribor je pridobil 65 milijonov evrov

Župan Aleksander Saša Arsenovič je poudaril, da občini ni uspelo pridobiti le 20,7 milijona evrov evropskih sredstev za projekt Rotovža, temveč skupaj 65 milijonov evrov evropskega in slovenskega denarja za različne projekte.

»Gre za to, da nam je z res povezanim delom, znanjem, vztrajnostjo, odločnostjo uspelo pridobiti 65 milijonov evrov evropskega in slovenskega denarja, ki sledi evropskim smernicam.«

Po njegovih besedah je to dokaz, da ima Maribor sposobnost pridobljena sredstva tudi počrpati in izpeljati načrtovane projekte.

»In je to res dokaz za nazaj in spodbuda za naprej, da Maribor zna, zmore, da imamo absorpcijsko sposobnost, torej da denar lahko konča pri nas.«

Župan je investicije predstavil po posameznih področjih. Pri kulturi je izpostavil predvsem Center Rotovž oziroma Rotovž hišo kulture, za katerega je občina pridobila 20,7 milijona evrov evropskih sredstev, ob tem pa omenil še 6,7 milijona evrov, pridobljenih lani. Za prenovo Mestne hiše Rotovž je navedel še približno pet milijonov evrov.

Od Ljubljanske ulice do parka ob Pekrskem potoku

Za področje trajnostne mobilnosti in urejanja javnega prostora je župan navedel 7,5 milijona evrov.

Med projekti je izpostavil prenovo Ljubljanske ulice, ki že poteka, in Gregorčičevo ulico, kjer je po njegovih besedah javni razpis v teku. Omenil je tudi historična prehoda Barvarska in Gospejna, ki sta po prenovi širša, osvetljena in varnejša.

Za zeleno infrastrukturo in javne zelene površine so po njegovih navedbah pridobili tri milijone evrov. Sem sodi tudi park ob Pekrskem potoku, kjer dela že potekajo.

Za šport je izpostavil približno pol milijona evrov za nogometno igrišče Partizan in novo travo, obstoječo travo pa naj bi uporabili na šolskih in drugih javnih površinah.

Na področju vzgoje in izobraževanja je navedel dva milijona evrov za OŠ Angela Besednjaka.

Skoraj 14 milijonov evrov za elektrifikacijo avtobusnega prometa

Pomemben del investicijskega cikla je po besedah župana tudi elektrifikacija javnega potniškega prometa.

Za nove avtobuse in polnilnice je navedel skoraj 14 milijonov evrov. Govoril je o floti 41 avtobusov različnih velikosti - od manjših, 6,5-metrskih, do 18-metrskih zgibnih avtobusov.

Arsenovič je ob tem dejal, da se uporaba javnega potniškega prometa povečuje, kar po njegovi oceni prispeva tudi k večji pretočnosti avtomobilskega prometa.

Za tako imenovane mehke ukrepe trajnostne mobilnosti in mednarodne evropske projekte je navedel še približno 200.000 evrov.

Župan je ob predstavitvi omenil tudi približno pet milijonov evrov dodatnih sredstev za Zdravstveno postajo Tezno, ki naj bi jih počrpali letos in prihodnje leto.

»Maribor je nehal padati, Maribor raste«

Arsenovič je investicije povezal tudi z rastjo števila prebivalcev.

»Povečuje se nam število prebivalcev, 4000 nas je več, Maribor je nehal padati, Maribor raste.«

Po njegovih besedah trenutni projekti predstavljajo največji investicijsko-razvojni cikel v mestu.

»Hočem samo povedati, da stvari niso samoumevne in da Maribor zna, zmore in hoče.«

Reichenberg: Rotovž bo več kot samo knjižnica

Podžupan Gregor Reichenberg je večji del svoje izjave namenil ljudem in ustanovam, ki sodelujejo pri nastajanju Centra Rotovž.

Poudaril je, da ne želi izkoristiti priložnosti za »trepljanje po rami« ali samohvalo, temveč predvsem za zahvalo sodelujočim.

Izpostavil je vodstvo Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor, ekipo, povezano z nastajanjem mestnega kina, župana in arhitekta Roka Žnidaršiča z njegovo ekipo.

Center bo namreč pod eno streho združil Mariborsko knjižnico, Umetnostno galerijo Maribor in mestni kino.

»Mi se kot občina seveda izredno veselimo končnega produkta, tega stanja, začrtanega stanja, pa zarisanega stanja tega objekta, ki pravzaprav predstavlja ne samo lokacijsko središče, ampak tudi nekako, bi rekel, metaforično središče mariborske kulture.«

Žnidaršič: »Dolgoletna zgodba se zares bliža koncu«

Arhitekt Rok Žnidaršič je poudaril, da se projekt, katerega natečajna zgodba sega v leto 2008, približuje zaključku.

»Dolgoletna zgodba se zares bliža koncu.«

Gradnjo je opisal kot izjemno zahtevno, saj poteka v starem mestnem jedru. Edini gradbiščni dostop iz smeri Slomškovega trga je po njegovih besedah širok približno 3,5 metra, zaradi česar je treba skrbno usklajevati celotno logistiko in zaporedje del.

Poudaril je tudi, da ne gre zgolj za gradnjo kulturnega centra.

»Gre pravzaprav ne za gradnjo centra Rotovž, temveč za urbano regeneracijo tega osrednjega staromestnega jedra.«

Center je opisal kot »skorajda mesto v mestu«, v katerem se bodo prepletali različni kulturni programi.

Knjižnica na več kot 6000 kvadratnih metrih

Največji posamezni program v Centru Rotovž bo Mariborska knjižnica. Žnidaršič je navedel površino prek 6.000 kvadratnih metrov, po njegovi oceni okoli 6500 kvadratnih metrov.

V centru bo tudi kinodvorana za 100 obiskovalcev, zgrajena po standardih za zahtevne filmske projekcije. Po njegovih besedah bo omogočala vključevanje v mrežo neodvisnih kinematografov Evrope in sveta.

Umetnostna galerija Maribor bo dobila štiri razstavišča in podporne programe, med drugim prostore za otroške delavnice in mestni projektni prostor. Žnidaršič je dejal, da bodo razstavišča med največjimi v državi in bodo z vidika varnosti, prezračevanja ter logistike omogočala tudi gostovanje zahtevnih svetovnih razstav.

Predvidene so še večnamenske učilnice, makerspace oziroma prostor za kreativne delavnice z ročnim orodjem ter 24 ur dostopna študijska čitalnica s pogledom proti Lekarniški ulici in Glavnemu trgu.

Pod Rotovžem večnamenski avditorij

Jedro celotnega kompleksa bo po besedah arhitekta večnamenski avditorij pod osrednjim prostorom.

Zasnovan bo kot »dvorana v dvorani« in ga bo mogoče povsem odpreti ali z akustično zaveso ločiti od drugih programov. Gostil bo lahko dogodke zavodov, ki bodo delovali v centru, pa tudi zunanje prireditve.

»Vsekakor infrastruktura je tukaj na voljo, da postane to eden najbolj živahnih prostorov v državi in s tem seveda generator prenove Maribora, generator samozavesti mesta in regije.«

Nov trg bo tudi ozelenjen. Žnidaršič je poudaril, da projekt omogoča nadaljnje povezovanje z okoliškimi objekti. Novo javno dvigalo je zasnovano tako, da omogoča povezavo z morebitno prihodnjo gradnjo pod Glavnim trgom, potencial za nadaljnjo širitev pa vidi tudi v nekdanji Pionirski knjižnici.

Prenavljajo tudi staro Mestno hišo Rotovž

Ob Centru Rotovž poteka tudi projekt prenove stare Mestne hiše Rotovž.

Osrednji del ostaja poročna dvorana, javnosti pa bodo dostopnejši tudi nekateri prostori, ki so bili doslej skriti.

Žnidaršič je izpostavil zahodni del stare stavbe in tako imenovano balkonsko dvorano. Z odstranitvijo pregradne stene naj bi nastala večja povezana površina med Rotovškim in Glavnim trgom.

Aktivirali bodo tudi prostore v zgornjih etažah. V drugem nadstropju so bili nekoč zapori in orožarna, izkoristili pa bodo tudi ostrešje, kjer bi lahko pripravljali posebne razstave in dogodke, povezane s protokolarnimi prostori.

Na zahodni strani Rotovške veže, nasproti vhoda v kavarno in kino, je predviden še turistično-informacijski center.

Koliko bo na koncu stal Center Rotovž?

Župana so novinarji vprašali tudi o končni vrednosti investicije skupaj z opremo.

»Zaenkrat smo na 40 milijonov. Prihaja še do nekih dodatnih del, ne vem, verjetno bomo končali 42, 43, bodo pokazale strokovne službe, nadzori in vsi ostali. Borimo se, da bi bilo čim manj.«

Končni znesek torej še ni določen. Po trenutni županovi oceni bi lahko investicija dosegla približno 42 do 43 milijonov evrov.

Arsenovič je ob tem izpostavil nedavno podpisani aneks o sofinanciranju in 20,7 milijona evrov sredstev za Rotovž. Po njegovih navedbah bo občinski proračun zaradi dodatnega financiranja bistveno manj obremenjen, kot bi bil sicer.

Dejal je, da se je »virtualna zadolženost« občine zmanjšala s 103 na 82 milijonov evrov, kar je ponazoril z zmanjšanjem s približno 1.000 na 800 evrov na prebivalca.

»Mesto nismo obremenili z Rotovžem, finančno gledano. Itak, da je to več kot pozitivna zgodba, ampak celo sedaj razbremenili.«

Tehnični pregled predvidoma konec novembra ali v začetku decembra

Natančnega datuma odprtja Centra Rotovž danes še niso določili.

Arsenovič upa, da bo tehnični pregled konec novembra ali v začetku decembra. Za dejanski začetek delovanja je omenil obdobje februarja, marca ali aprila, pri čemer je poudaril, da je pomembneje center pravilno zagnati kot hiteti zaradi nekaj mesecev.

»Glede na to, da bo to stalo, upam, tudi 50, 100 let, za dva meseca gor ali dol, bolj je važno, da prav zaženemo.«

Župan znova odprl vprašanje garažne hiše pod Glavnim trgom

Na vprašanje o parkiranju je Arsenovič izpostavil že dlje časa načrtovano garažno hišo pod Glavnim trgom.

Po njegovih besedah postaja vprašanje parkiranja zaradi zaključevanja Centra Rotovž še pomembnejše. Poudaril je, da bodo ljudje kljub javnemu potniškemu prometu, kolesarjenju in hoji v mesto še vedno prihajali tudi z avtomobili.

»In prav je, da jim zagotovimo ta prostor.«

Spomnil je še na širši projekt ureditve Koroške ceste in Glavnega trga ter idejo povezave območja Židovske četrti z Lentom in uvozom v garažno hišo pri Elektru na Ulici kneza Koclja.

Po njegovih besedah je garažna hiša v načrtu in deloma tudi v proračunu.