Na zboru krajanov v Kamnici so se prebivalci izrazili proti novim prometnim ureditvam in gradnji daljnovodne povezave, župan pa se ni jasneje opredelil glede njihovega mnenja.
Kulturni dom v Kamnici je včeraj zvečer pokal po šivih - tokrat zaradi zbora krajanov. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič ga je bil dolžan sklicati, potem ko je v začetku leta na svojo mizo prejel več kot 400 podpisov nezadovoljnih občanov.
Zbor je bil namenjen iskanju rešitev za težave, s katerimi se soočajo prebivalci Kamnice.
Župnik iz Kamnice Bernard Geršak je na vprašanje, zakaj je tukaj, odgovoril: »Za to, ker bi rad podprl krajane, ker sem sam krajan in iščem to, kar je v dobro našega kraja.«
Sonja Polič, občanka Kamnice, pa je opozorila na težave v vsakdanjem življenju: »Oteženo je življenje v Kamnici. In namesto, da bi bilo nekaj lažje za nas, je to vse skupaj katastrofa v glavnem.«
Med najbolj vročimi temami, ki so obeležile zbor, je bila prometna ureditev v Kamnici, zlasti cona 30. Tam, kjer so lahko občani prej vozili 50 kilometrov na uro, je zdaj omejitev 30 kilometrov na uro.
»Nasprotujemo prometni ureditvi, ki jo je v Kamnici vzpostavil, ker ni ničesar izboljšala, torej ni izboljšala prometne varnosti, je pa naredila eno veliko inkasantsko cono, kjer policija na veliko piše kazni,« je povedal Simon Hauptman, predsednik Krajevne skupnosti Kamnica.
Vladko Vlasak, občan Kamnice, je dodal: »Sem za to, da upoštevamo in vozimo 40 mogoče. Ampak 30 - to je pa nonsens.«
Na drugo stran se je postavil župan Saša Arsenovič, ki je svojo podporo coni 30 utemeljil z argumentom, da ta izboljša varnost in zmanjša onesnaženost zraka.
»Vam pa gre samo za en in edini problem, da se bojite, da boste plačali kazen. Zdaj vam pa še eno stvar povem, vsem vam, ker si zgleda ne znate tega izračunat. O tem se danes pogovarjamo, če ste pripravljeni dati na odseku 500 metrov, 20 sekund svojega življenja, da bo lahko nekdo se bolj varno vozil po kolesarski vrisani stezi,« je poudaril župan Arsenovič.
Arsenovič ni dal jasnih odgovorov glede njegove podpore ČHE Kozjak
Zbor krajanov, ki se je začel ob 17. uri je trajal slabe tri ure. Med vročo razpravo so se iz občinstva večkrat zaslišali vzkliki gesla »Gotof si«.
Veliko nasprotovanja je požela tudi načrtovana gradnja 400-kilovatne daljnovodne povezave Črpalne hidroelektrarne Kozjak, katere investitorja sta Dravske elektrarne in državni Eles.
Katja Beck Kos iz Civilne iniciative za Kozjak je predstavila argumente proti gradnji daljnovoda čez Kozjak in poudarila potrebo po takojšnji ustavitvi aktivnosti, povezanih z umestitvijo daljnovoda. Predstavila je tudi prednosti kablovoda v nasprotju z daljnovodom, pri čemer je izpostavila tveganja za zdravje ljudi in škodljive vplive na naravo.
»Kablovodi da, ne pa tudi daljnovodi, ki vplivajo tako z električnim, kot pa magnetnim sevanjem na ljudi. In trenutno dejansko potekajo oziroma so nad njihovimi glavami oziroma čez njihove hiše,« je dejala Beck Kos iz Civilne inciative za Kozjak.
Krajani so med razpravo izrazili nasprotovanje umestitvi daljnovoda, saj menijo, da povzroča škodljive posledice za zdravje, vključno s stalnim brnenjem, in negativno vpliva na okolje.
Predstavniki Dravskih elektrarn, Holdinga Slovenske elektrarne in Elesa so prav tako sodelovali na zboru, a so bili večkrat prekinjeni s strani krajanov.
Sandi Ritlop iz Dravskih elektrarn Maribor je odgovoril na kritike, poudaril, da bi daljnovod imel manj škodljivih posledic kot kablovod, in zatrdil, da krajanov ne ignorirajo.
»Ne govorimo o tem, da študiramo druge variante, ker so bile preučene, z okoljskim poročilom potrjene in te postopke je vodila pravzaprav država,« je v izjavi za medije povedal Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.
Krajani so med razpravo zahtevno pričakovali mnenje mariborskega župana, ki je dejal, da podpira proizvodnjo elektrike v Sloveniji, vendar ne na škodo nikogar v Mariboru.
»Danes sem že trikrat povedal, da bom naredil vse, vse skupaj z vami za to, da ne bo negativnih vplivov na vas ali pa da bodo izbrane tehnologije, ki so najmanj škodljive,« je povedal Arsenovič.
Po burni razpravi je sledilo glasovanje, kjer so krajani odločili, da so proti gradnji daljnovoda in da se morajo nemudoma ustaviti vse aktivnosti, povezane z njegovo umestitvijo na Kozjaku.
»Osel gre samo enkrat na led, mi smo šli že večkrat«
Krajani so na zboru sprejeli številne sklepe, ki jih je več kot 300 prisotnih tudi potrdilo.
»Verjamem, da bo tudi gospod Arsenovič zdaj razumel, da ljudje včasih razmišljajo drugače, kot on,« je povedal Hauptman. Tudi Milan Kustor, občan Kamnice, meni, da bi župan moral upoštevati voljo krajanov: »Mislim, da bi župan moral upoštevati voljo krajanov in da pač ta smiselni predlogi so nekaj, kar bi se dalo narediti tudi brez tega zbora krajanov.«
Kaj pa zdaj? Ali bo mariborska občina upoštevala voljo ljudstva? Župan Arsenovič je odgovoril: »Na nekaterih delih ne bomo spreminjali politike, ki ji sledimo - to je zdravo življenjsko okolje, povečevanje varnosti v prometu.«
Kot lahko razberemo iz njegovih besed cona 30 v Kamnici torej ostaja. Ostalim sklepom, kot pravi, je bolj naklonjen.
Vendar pa Hauptman ni prepričan, ali lahko še naprej zaupajo besedam župana: »Ne vem, kaj naj rečem, osel gre samo enkrat na led, mi smo šli že večkrat.«
Če bodo njihove zahteve in sprejeti sklepi še naprej prezrti, pa imajo občani Kamnice še vedno eno možnost – nepokorščino.
