Mestna občina Maribor pred javnim naročilom odpira vrata vsem ponudnikom pametnih rešitev – testiranje bo potekalo jeseni 2026, naročilo pa je načrtovano za začetek leta 2027
Mestna občina Maribor se je 21. septembra 2026 lotila enega obsežnejših infrastrukturnih projektov v zadnjih letih – digitalizacije sistema javne razsvetljave, ki obsega skoraj 16.000 svetilk. Preden bo razpisano javno naročilo, je občina na trg naslovila javno povabilo k predhodnemu preverjanju rešitev in ponudnike povabila k pilotnemu testiranju med oktobrom in decembrom 2026. Javno naročilo je načrtovano za začetek leta 2027.
Odprt dialog s trgom pred razpisom
Pristop, ki ga je izbrala mariborska občina, je v slovenskem prostoru razmeroma neobičajen. Namesto da bi tehnične zahteve za javno naročilo oblikovala sama in nato zbrala ponudbe, je občina najprej povabila ponudnike k odprtemu strokovnemu dialogu. Cilj je preizkusiti, kako različne rešitve delujejo skupaj, in šele na podlagi rezultatov testiranja pripraviti pogoje javnega razpisa.
S tem pristopom želi občina zagotoviti, da bo naročilo temeljilo na preverjenem znanju o razpoložljivih tehnologijah, ne le na papirnatih specifikacijah.
Osrednja tehnična zahteva testiranja je interoperabilnost naprav različnih proizvajalcev. Občina zahteva, da rešitve delujejo po odprtih standardih – Zhaga za mehanske in električne vmesnike, DALI D4i za inteligentne LED gonilnike ter TALQ za protokol upravljanja javne razsvetljave.
Takšna zahteva preprečuje vezanost na enega samega dobavitelja in dolgoročno ohranja možnost, da občina rešitve menja ali dopolnjuje brez dragih prehodov. Od skupno skoraj 16.000 svetilk jih ima že okrog 6.000 priključek Zhaga, kar olajša prehod na pametno krmiljenje.
Pot k pametni razsvetljavi se je začela z LED
Digitalizacija ni prva večja sprememba mariborske javne razsvetljave v zadnjih letih. V okviru projekta ELENA, zaključenega septembra 2024, je občina zamenjala 644 svetilk z LED tehnologijo. Ocenjeni letni prihranek pri porabi električne energije znaša 960.648 kWh, kar se v denarju odraža kot prihranek okrog 190.000 evrov letno.
Širša zamenjava z LED sijakami je porabo javne razsvetljave v Mariboru znižala za četrtino – s 6064 megavatnih ur na 4522 megavatnih ur. Digitalizacija z daljinskim nadzorom, prilagodljivim zatemnjevanjem in samodejnim zaznavanjem okvar prinaša naslednji korak k učinkovitejšemu upravljanju.
Pametna razsvetljava kot del širše strategije
Projekt digitalizacije javne razsvetljave se umešča v širši okvir mariborske strategije pametnega mesta. Občina je vključena v več evropskih projektov s področja energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja, med njimi v projekt CLIMABOROUGH, ki se osredotoča na gradnjo podnebno nevtralnih mestnih središč.
Pametni krmilni sistemi razsvetljave odpirajo pot tudi k integraciji dodatnih senzorjev – za nadzor prometa, merjenje kakovosti zraka ali upravljanje hrupa – in s tem h kompleksnejšemu upravljanju mestnega okolja. Rezultati jesenskega testiranja bodo javno objavljeni in bodo neposredna podlaga za pripravo javnega naročila v letu 2027.
