Mariborska pedagoška fakulteta se pripravlja na izvedbo novega magistrskega študijskega programa logopedije in surdopedagogike.
Senat Univerze v Mariboru je prejšnji teden že podal soglasje, zdaj pa čakajo še na potrditev s strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Stroka odločitev pozdravlja, saj se sooča s pomanjkanjem logopedov.
Rektor mariborske univerze Dean Korošak pričakovanje, da bodo za program dobili akreditacijo nacionalne agencije. Kot je še dejal na današnji predstavitvi novega programa dejal, je univerza prepoznala potrebe okolja, z dodatnim študijem pa želi zapolniti vrzel na področju logopedije.
»To počnemo v sodelovanju z vsemi glavnimi akterji v vzhodni Sloveniji, ki se vsi zavedajo težav in pomanjkanja strokovnega kadra na tem področju,» je dodal rektor.
Za zdaj 20 vpisnih mest letno
Dekanica mariborske pedagoške fakultete Milena Ivanuš Grmek je pojasnila, da so se na vzpostavitev novega programa pripravljali že dlje časa, saj je pojavnost govorno-jezikovnih motenj zelo velika. Izredno kompleksen študij bo trajal pet let. K pripravi programa so povabili visokošolske učitelje z različnih fakultet Univerze v Mariboru, pomagali si bodo tudi s predavatelji Univerze v Novem Sadu.
Za zdaj načrtujejo 20 vpisnih mest letno, v program pa se bodo lahko vpisali vsi, ki so opravili maturo ali so pred 1. junijem 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati bodo morali ob tem opraviti tudi komunikacijski preizkus, katerega namen je preveriti, ali nimajo govorno-jezikovnih težav oz. motenj ter da učinkovito uporabljajo tudi neverbalne oblike komunikacije.
Da prihodnjim magistrom logopedije ne bo težko dobiti zaposlitve in da si jih ustanove, ki jih zaposlujejo, želijo čim prej, sta poudarila direktorica Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZDUV) Dornava Ivanka Limonšek ter direktor Centra za sluh in govor Maribor Uroš Krajnc. Ob tem sta izrazila upanje, da bo Nacionalna agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) čim hitreje potrdila predlog programa in da bi prve študente lahko vpisali že prihodnje leto.
Primanjkljaj logopedske podpore kroničen
Slovenija se sooča z izrazitim pomanjkanjem logopedov in surdopedagogov ter z naraščajočim številom otrok in mladostnikov z govorno jezikovnimi motnjami.
Po dostopnih podatkih je na 100.000 prebivalcev v Sloveniji 7,5 logopeda, v drugih evropskih državah pa je to število veliko večje in se giblje od 23 do 39 logopedov na 100.000 prebivalcev.
Čakalne dobe za prvi pregled pri logopedu se v nekaterih delih države gibljejo tudi do leta in pol, pri tem pa se logopedi upokojujejo, zato se lahko razmere še poslabšajo.
Po besedah Darje Plavčak s pedagoške fakultete se potrebe po logopedih povečujejo. Analize so pokazale, da je primanjkljaj logopedske podpore kroničen.
Kot je povedala Plavčak, je bilo v šolskem letu 2016/17 v osnovnih šolah 872 učencev z govorno-jezikovnimi motnjami, medtem ko je takih v aktualnem šolskem letu že 2790.
