Mariborčan trdi, da se njegova družina že več let srečuje s težavami pri ogrevanju, ob preverjanju dokumentacije pa naj bi odkril tudi več nepravilnosti.
Na uredništvo Mariborinfo se je obrnil bralec, ki s partnerico in tremi šoloobveznimi otroki živi v dvonadstropnem stanovanju na Gorkega ulici 20 v Mariboru. Stanovanje ima po njegovih navedbah 161 kvadratnih metrov ogrevalne površine, težave z ogrevanjem pa naj bi se pojavljale že od leta 2018.
Kot pravi, nekateri radiatorji v posameznih prostorih ne delujejo oziroma ne ogrevajo ustrezno. Na težave naj bi skozi leta opozarjal upravnike in distributerja toplote, vendar po njegovih besedah do celovite odprave težav ni prišlo.
Zgodba pa ni ostala le pri nedelujočih radiatorjih. Bralec je začel preverjati dokumentacijo o toplotni postaji v objektu in, kot zatrjuje, naletel na vrsto neskladij.
Toplotna postaja 100 kilovatov, obračun pa 180 kilovatov?
Ena od osrednjih točk spora je moč toplotne postaje.
Bralec zatrjuje, da Energetika Maribor pri obračunu uporablja moč 180 kilovatov, medtem ko naj bi bila dejanska moč vgrajene toplotne postaje 100 kilovatov.
To vprašanje obravnava tudi izvedeniško mnenje sodnega izvedenca Jožefa Sekolovnika, izdelano avgusta 2025 v pravdni zadevi med Energetiko Maribor in stanovalcem.
Izvedenec je ob ogledu in pregledu dokumentacije ugotovil, da je na toplotnem izmenjevalniku navedena moč 100 kilovatov. Enaka moč izhaja tudi iz projektne dokumentacije, ki jo je pregledal. V mnenju je hkrati navedeno, da je bila kot obračunska moč uporabljena vrednost 180 kilovatov. Iz pregledane dokumentacije izvedenec ni ugotovil podlage, na kateri bi se obračunska moč povečala s 100 na 180 kilovatov.
Prav to je eno glavnih vprašanj, ki smo jih naslovili na Energetiko Maribor.
Izvedenec zaznal tudi velike razlike pri meritvah
Drugi pomemben del izvedeniškega mnenja se nanaša na porabo toplote. Izvedenec je primerjal podatke glavnega merilnika Energetike Maribor s seštevkom podatkov posameznih delilnikov oziroma merilnikov v objektu.
Pri tem je ugotovil precejšnje razlike. V enem od pregledanih mesecev je razlika znašala približno 70 odstotkov, v drugih pregledanih obdobjih pa je bila nižja, a še vedno opazna.
Pomembno pa je, da izvedenec ni ugotovil natančnega vzroka teh razlik.
V mnenju kot možne razloge omenja tehnične napake na merilnih napravah, nepravilno montažo ali nastavitve, vpliv okolja, administrativne napake in tudi možnost neupravičenega odvzema toplote. Na podlagi podatkov, ki jih je imel na voljo, ni mogel zaključiti, kateri od teh razlogov je dejansko povzročal razliko.
Bralec ob tem zatrjuje še, da naj bi bila obstoječa toplotna postaja glede na potrebe objekta poddimenzionirana. Po njegovih navedbah naj bi bilo za nemoteno ogrevanje objekta potrebnih približno 270 kilovatov, medtem ko ima vgrajena postaja 100 kilovatov.
Odpira tudi vprašanje prostora, v katerem je postaja
Bralec zatrjuje, da naj bi bila toplotna postaja vgrajena leta 2009 oziroma v obdobju, ko so iz podstrešnih prostorov nastala dodatna stanovanja.
Po njegovem mnenju je problematičen tudi prostor, v katerem je postaja nameščena. Trdi, da gre po elaboratu za skupni prostor etažnih lastnikov oziroma svetlobni jašek in da za spremembo njegove namembnosti ni bilo pridobljeno potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Prav tako zatrjuje, da za spremembo namembnosti prostora in samo toplotno postajo ni bilo pridobljenih ustreznih dovoljenj.
Opozarja tudi na vprašanje požarne varnosti in zatrjuje, da toplotna naprava z močjo nad 50 kilovatov v takšnem prostoru ne bi smela biti nameščena.
Bralec navaja, da sta glede vprašanja zakonitosti priklopa in obratovanja postaje trenutno v pripravi še dve zasebni strokovni mnenji izvedencev gradbene stroke.
Sporna naj bi bila tudi soglasja etažnih lastnikov
Po navedbah stanovalca je imel starejši del stavbe pred vgradnjo skupnega ogrevanja individualne načine ogrevanja, med drugim dimnike, peči in električno ogrevanje.
Zato meni, da bi bilo za prehod na skupno ogrevanje potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Kot dodaja, naj bi bila dva etažna lastnika še danes fizično nepriključena na sistem, ker soglasja nista podala.
Na isto postajo naj bi bile priključene tudi enote z Valvasorjeve
Bralec odpira še vprašanje treh enot iz sosednjega objekta na Valvasorjevi ulici 4. Trdi, da so na toplotno postajo na Gorkega 20 priključene tri enote iz tega objekta. Po njegovih navedbah te enote še niso vpisane v zemljiško knjigo in so v postopku vpisa, ena od njih pa je v njegovi lasti.
Hkrati zatrjuje, da veljavno gradbeno dovoljenje za te tri enote predvideva ogrevanje z električno energijo.
Po njegovih besedah priključitev na toplotno postajo ni bila izvedena s soglasjem vseh etažnih lastnikov Gorkega 20 in Valvasorjeve 4.
Navaja tudi, da upravnik Valvasorjeve 4 v času podpisa pogodbe o ogrevanju z Energetiko Maribor po njegovem ni imel položaja upravnika tega objekta. Bralec pravi, da ima glede tega tudi sodno odločbo.
Izvedenec opozoril tudi na stanje v prostoru toplotne postaje
Sodni izvedenec je v svojem mnenju dokumentiral tudi stanje v prostoru toplotne postaje.
Med drugim je na fotografijah prikazal izvedbo strojnih in elektro instalacij ter ugotovil, da so v prostoru nameščene tudi omarice šibkotočnih sistemov, kot sta TV KRS in Telekom, za katere je navedel, da ne sodijo v toplotno postajo.
Na fotografijah je dokumentiral tudi po njegovi oceni neustrezno izvedbo dela strojnih in elektro instalacij v skupnem koridorju.
»Obsojeni na hladne zime v lastnem domu«
Stanovalec pravi, da se je za javno izpostavitev zgodbe odločil zato, ker meni, da se s podobnimi težavami ne srečuje samo njegova družina.
Po njegovem so takšni primeri za posameznike zelo zahtevni zaradi tehnične kompleksnosti, stroškov, potrebnega časa in dolgotrajnega pridobivanja dokumentacije.
»Vse več posameznikov se srečuje s podobnimi težavami, a so zavoljo pomanjkanja časa, denarja, postopanja upravnikov in distributerjev ter tudi zaradi kompleksnosti tovrstnih situacij obsojeni na še nadaljnje hladne zime v lastnem domu,« je zapisal v sporočilu našemu uredništvu.
Ker gre za resne očitke, smo se z vprašanji obrnili na Energetiko Maribor. Njihova pojasnila bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
