Mariborčan zaradi novega zakona lahko ostane brez edinega vira prihodka

Moderno dvosobno stanovanje v novejšem poslovno-stanovanjskem kompleksu v središču Maribora. Lastnik ga oddaja preko spletne platforme za kratkoročne najeme.

»To stanovanje se oddaja po prvotni ideji Airbnb, lastnik oziroma gostitelj je invalid, njemu to predstavlja edini vir prihodka. Se pa oddaja, ko njega tukaj ni.«

Razlaga Timotej Furek iz Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, ki opozarja, da s predlagano zakonodajo takšne vrste oddaje stanovanj, kljub temu da gre za zasebno lastnino, visijo na nitki.

»Sprašujem se, kaj bo naslednje, danes nam omejujemo, koliko dni lahko oddajamo. Jutri mogoče, koliko kilometrov bomo lahko z avtom prevozili. 

Dejstvo je, da je to zasebna lastnina, trdim, da se ima vsak pravico odločat, kaj bo počel s stanovanjem po lastni želji. Saj mi tudi ne narekujemo sosedom, kakšno steno barve lahko imajo,« dodaja Furek. 

Odločale bodo občine

Odločanje o dolžini oddaje stanovanja bo v rokah občin, in sicer najmanj 30 do največ 270 dni na koledarsko leto. Poleg tega določa še največje število ležišč, na oddajanje pa mora pristati 75 odstotkov sosedov, če gre za blok. 

Ustavno sporno se kritikom novele zdi dejstvo, da naj bi vlada sama določila kriterije, po katerih bo presojala, v katerih občinah naj velja omejevanje oddajanja.

Ne v vseh občinah

Katere bodo te občine, bo sicer znano šele aprila prihodnje leto.

»Imeli bomo občine, ki ne bodo imele omejitev, na drugi strani pa bomo imeli občine, ki jih bodo oni sami določili, na podlagi kriterijev, ki jih ne poznamo, in občine bodo same določile, ali se bo to dvignilo do 270,« pa dodaja Katja Rezman, predsednica Združenja sobodajalcev Slovenije.

»Vlada si je tukaj dodelila pravico, da bo za številne ponudnike sobodajalce, ta seznam z visokim tveganjem določila z uredbo. Z uredbo, ne z zakonom,« poudarja Uroš Buda, predsednik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.

Reševanje stanovanjske politike?

Kritiki novele so prepričani, da gre z načrtovano, že tretjo uradno verzijo novele zakona o gostinstvu, s katero želi vlada tako rekoč na silo reševati stanovanjsko politiko, v bistvu za omejevanje in uničevanje dejavnosti. 

»Mi smo naredili raziskavo, če bo zakon sprejet v taki obliki, kot je - kaj boste naredili s stanovanjem. Lahko rečem, da je več kot 85 odstotkov odgovorilo, da stanovanja v dolgoročen najem ne bodo oddali,« dodaja Furek.

Sobodajalci v negotovosti

Od prihodkov iz panoge je odvisnih približno 40 tisoč prebivalcev, ki bodo v negotovosti še vsaj do konca oktobra prihodnje leto, ko bodo tudi občine določile, kdo in koliko dni lahko oddaja. 

»Sobodajalci že dve leti stojijo na mestu, ne upajo si vlagati, ne upajo graditi svoje dejavnosti, ker ne vedo, kako bodo drugo leto, če bodo lahko sploh oddajali,« pravi Rezman.

Zakonodaja, ki naj bi olajšala dostop do stanovanj, po oceni mnogih sobodajalcev dejansko kriminalizira lastništvo. 

Sogovorniki so si enotni, da je stanovanjsko problematiko treba reševati, vendar ne na način, kot ga predvideva ta zakon.