V tokratni epizodi podkasta smo se pogovarjali o starševstvu, vzgoji otrok in sodobnih izzivih, s katerimi se soočajo starši.
Gost Sebastjan Kristovič, strokovnjak s področja vzgoje, ima bogate izkušnje s pedagoškim delom in individualnimi svetovanji, poudarja, kako pogosto starši pred rojstvom otroka razvijajo določene predstave o tem, kako bodo vzgajali svojega otroka, nato pa se ob soočenju z realnostjo znajdejo v popolnoma drugačni situaciji.
Ključna teza pogovora je, da je vzgoja otrok v veliki meri odvisna od partnerskega odnosa staršev in njihove sposobnosti, da vzpostavijo svojo identiteto kot oče in mati, ter postavijo jasne meje, ki otrokom omogočajo zdravo odraščanje in razvoj samostojnosti.
Oropajo jih dragocenih izkušenj
Gost opozarja na pasti permisivne vzgoje in poudarja, kako pomembno je, da otroci pridobijo izkušnje samostojnosti in odgovornosti.
Prepričan je, da je napačna logika, po kateri starši želijo otrokom omogočiti popolno brezskrbno otroštvo, brez omejitev in odgovornosti, saj jih s tem oropajo dragocenih izkušenj.
»Vse za njih, a nič namesto njih,« poudarja.
Otroci hitro opazijo neskladja med staršema
Eden izmed ključnih problemov današnje vzgoje je tudi pomanjkanje doslednosti in skladnosti med staršema. Otroci hitro opazijo neskladja in jih izkoriščajo, zato je pomembno, da starši nastopajo enotno in jasno izražajo svoja pričakovanja ter pravila.
Vzgoja se ne začne, ko otrok začne hoditi v vrtec ali šolo, ampak že na poti iz porodnišnice domov. Pravila in struktura so nujno potrebni, saj otroke pripravljajo na realno življenje, v katerem ni vse podrejeno njihovim željam in potrebam.
»Danes otroci ne znajo sami zavezati vezalk, ne znajo na stranišče brez telefona, ker smo jih oropali izkušenj in jih obvarovali pred vsem, kar bi jih lahko naučilo samostojnosti.«
Dolgčas je ključen za razvoj domišljije
V pogovoru gost razmišlja tudi o vplivu sodobnih družbenih trendov, predvsem socialnih omrežij in prekomerne rabe zaslonov.
Opozarja na fenomen digitalnega kokaina in digitalnega heroina, pri katerem zasloni neposredno vplivajo na otrokov razvoj, predvsem v smislu zmanjšane koncentracije, slabše sposobnosti reševanja težav in povečane anksioznosti ter depresije.
»Otrok se ne more zaigrati, ker je navajen, da mu svet nenehno ponuja stimulacije. Dolgčas je ključen za razvoj domišljije in ustvarjalnosti.«
Pogovor se dotika tudi vprašanja, zakaj je današnja družba tako obsedena z dosežki otrok in popolnostjo. Veliko staršev tekmuje, čigav otrok bo hitreje shodil, spregovoril, obvladal angleščino ali se vpisal na najbolj prestižno aktivnost.
Gost opozarja, da je tak pristop izjemno toksičen, saj otroci ne razvijejo notranje motivacije, temveč so vse bolj odvisni od zunanjih potrjevanj in priznanj.
Današnja šola preveč osredotočena na točke
Poleg tega se razpravlja o nujni prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bi moral otrokom zagotoviti ne le akademske dosežke, temveč jih pripraviti na resnično življenje.
Današnja šola je preveč osredotočena na točke, mature in teste, premalo pa se poudarja razvoj osebnosti, delovne navade, discipline in socialnih kompetenc.
»Vzgoja ni priprava otroka na brezskrbno življenje, ampak na realno življenje. Naloga staršev ni, da otrokom odstranijo vse prepreke, ampak da jih naučijo, kako se z njimi spopasti.«
Skozi celoten pogovor gost jasno zagovarja potrebo po strukturirani vzgoji, ki otrokom omogoča razvoj samozavesti in kompetentnosti, s katerima bodo kos izzivom življenja.
Starši morajo prevzeti odgovornost za vzgojo, se umakniti iz vloge nenehnih animatorjev in otrokom omogočiti prostor za samostojen razvoj.
Le tako bodo otroci odrasli v zadovoljne, odgovorne in sposobne posameznike.
