Mariborska občina po milijonu in pol išče še dodatnih 350 tisoč evrov za sanacijo po poplavah, za kaj bi jih porabili?

Letošnje poletje je bilo eno najbolj ekstremnih v zadnjih desetletjih. Poleg visokih temperatur smo bili priča tudi številnim neurjem ter najhujšim poplavam v zgodovini samostojne Slovenije.

Naravne nesreče so prizadele tudi Mestno občino Maribor, pri čemer je bila najbolj na udaru javna infrastruktura, predvsem ceste, pa tudi posamezne hiše, ki so jih ogrozili zemeljski plazovi.

Mestni svet Mestne občine Maribor se je konec junija že seznanil s poledicami neurij, ki so močno prizadele Maribor konec maja. Vendar so dodatne težave prinesle avgustovske poplave, ki so poslabšale stanje na terenu ter znova ogrozile sproženje posameznih zemeljskih plazov, ki jih je civilna zaščita vzpostavila v stanje začasnega mirovanja.

Podjetje Nigrad je s svojimi dežurnimi službami in kasneje z ostalimi delavci, vzpostavil začasno prevoznost cest. Vendar na podlagi zbranih informacij na Mestni občini Maribor ugotavljajo, da so posamezni cestni odseki na različnih lokacijah znotraj občine še vedno degradirani in nevarni, zato želijo čim hitreje pristopiti k rekonstrukciji cestnih odsekov ter sanaciji plazov.

Mestni svetniki so na eni od nedavnih dopisnih sej mestnega sveta sprejeli odlok, s katerim bodo na občini zagotovili sredstva za sanacijo iz proračunske rezerve. Sedaj pa župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič predlaga dopolnitev sprejetega odloka. Kaj se torej spreminja?

Sanacija bo mariborsko občino stala skoraj dva milijona

Za uporabo proračunske rezerve, ki presega 40 tisoč evrov, mora namreč Mestna občina Maribor pripraviti in sprejeti poseben odlok, ki dovoljuje porabo sredstev nad navedenim zneskom.

Občina je stroške takojšnje sanacije v letošnjem letu in pripravo projekte dokumentacije za nadaljnjo sanacijo v letu 2024 ocenila na 1.912.063 evrov. 

Letos je občina iz proračunske rezerve že porabila nekaj več kot 366 tisočakov, na podlagi sprejetih odlokov mestnega sveta o koriščenju proračunske rezerve iz prejšnjega leta ter odredb poveljnika civilne zaščite.

Sedaj pa bo mariborska občina za odpravo posledic neurij in poplav iz proračunske rezerve občine zagotovila sredstva do višine 979 tisoč evrov, kar po njihovih pojasnilih predstavlja 1,5 odstotka prihodkov občine.

Ker pa bo za sanacijo še vedno potrebnih nekaj več kot 932 tisoč evrov, bo Mestna občina Maribor vložila zahtevek za koriščenje rezerve Republike Slovenije v skladu z določili zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vključno s 40-odstotnim povračilom.

Kako bodo porabljena sredstva?

Mestna občina Maribor želi sredstva proračunske rezerve kot prvo porabiti za izvedbo sanacij nevarnih odsekov na kategoriziranih javnih cestah, ki zahtevajo izvedbo manjših opornih konstrukcij in manj zahtevne posege.

Natančneje gre za ceste na območju Vodol, Zgornjega Slemena, Kamnice v smeri Medič, na območju severnega dela Kamniške grade ter za ureditev odvodnjavanja z bankinami in jarki. Za omenjena dela bi namenili 653 tisočakov.

Največ sredstev, in sicer 714 tisoč evrov, pa bi porabili za izvedbo zahtevnejših posegov sanacij na nevarnih in porušenih odsekih kategoriziranih javnih cest. Natančneje gre za sanacijo porušenih brežin ob kamniškem potoku z gradnjo opornih zidov, za sanacijo zemeljskega plazu v Rošpohu ter za sanacijo zemeljskega plazu Ruperčah.

Prav tako bi nekaj manj kot sto tisočakov namenili za preprečitev nevarnosti širjenja plazu pred celovitim odlomom in zdrsom pobočja, ki ogroža hišo v Bresterniški grabi.

Ne nazadnje pa bi mariborska občina 95 tisoč evrov namenila za pridobitev projektne dokumentacije, s katero želijo vzpostaviti trajno varnost občinskih cest.

Dodatnih 350 tisočakov za sanacijo čistilnih strojev na črpališču Melje

Na Mestni občini Maribor pa želijo sedaj zagotoviti dodatnih 350 tisoč evrov za sanacijo po avgustovskih poplavah. Kot razlagajo na občini, je obilno deževje povzročilo velike obremenitve na javnem kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah.

»Vse našteto poslabšuje stanje kanalizacijskega omrežja in predstavlja resno grožnjo za okolje na področju Melja,« je zapisano v gradivu, ki so ga na Mestni občini Maribor pripravili za sprejem na naslednji seji mestnega sveta.

350 tisočakov želijo na občini nameniti za sanacijo hidromehanske opreme oziroma grabelj na dveh čistilnih strojih na črpališču Melje.

»Čistilna stroja na črpališču Melje sta zaradi sunkovitih obremenitev vsled delovanja obilnega deževja izredno podvržena obremenitvam, zato ju je treba nemudoma zamenjati,« poudarjajo na občini.

Pri tem pa dodajajo, da bi se v nasprotnem primeru, torej, v primeru prenehanja delovanja, vse odpadne vode, tako komunalne kot padavinske in industrijske, z levega brega Drave vodile brez mehanskega čiščenja neposredno v naravni odvodnik Drave.