Na mariborski občini so preverili dostopnost tople vode v osnovnih šolah.
Umivanje rok s hladno vodo je lahko zlasti v zimskih mesecih neprijetno, še posebej za najmlajše učence. Toda ali imajo otroci v vseh mariborskih osnovnih šolah možnost umivanja rok s toplo vodo?
Prav to vprašanje se je pojavilo v aplikaciji Naš Maribor, kjer je občanka opozorila na pomen ustreznih higienskih pogojev v šolskih prostorih in občino pozval k preverjanju stanja.
Zanimalo jo je predvsem, v katerih osnovnih šolah imajo učenci v sanitarijah na voljo toplo vodo in ali občina načrtuje ukrepe tam, kjer je še nimajo.
Ob tem je opozorila, da je umivanje rok z mrzlo vodo v zimskih mesecih za otroke neprijetno, ter predlagala razmislek o različnih tehničnih rešitvah, denimo namestitvi električnih grelnikov vode.
V petih šolah topla voda ni zagotovljena v vseh sanitarijah
Na Mestni občini Maribor so v odzivu pojasnili, da so na podlagi pobude preverili stanje zagotavljanja tople vode na vseh 20 javnih osnovnih šolah na območju občine.
Ugotovili so, da je na 15 od 20 osnovnih šol topla voda zagotovljena neposredno v sanitarijah, medtem ko v preostalih petih ni na voljo v vseh oziroma določenih sanitarijah.
Ob tem so na občini poudarili, da imajo kljub temu učenci vseh mariborskih osnovnih šol zagotovljen dostop do tople vode.
Na šolah, kjer ta ni na voljo v vseh sanitarijah, jo lahko učenci uporabljajo na drugih ustreznih mestih znotraj šolskih objektov, denimo v učilnicah, garderobah ob telovadnicah, na hodnikih ali v sanitarijah na drugi stopnji šole.
Zakaj preprosto ne namestijo grelnikov vode?
Na občini se zavedajo pomena ustreznih higienskih pogojev, vendar opozarjajo, da zagotavljanje tople vode v vseh sanitarijah, predvsem v starejših šolskih objektih, ni tako preprosto, kot se morda zdi.
»Zagotavljanje tople vode neposredno v vseh sanitarijah na nekaterih, predvsem starejših šolskih objektih, ni izvedljiva zgolj z namestitvijo manjšega električnega grelnika vode,« so pojasnili.
Kot navajajo, bi bili zaradi obstoječega stanja instalacij na posameznih šolah potrebni obsežnejši posegi.
Ti bi lahko vključevali sanacijo oziroma prilagoditev vodovodne napeljave in elektroinstalacij, pa tudi zamenjavo umivalnikov, armatur ter druge pripadajoče opreme.
Takšne ureditve po navedbah občine predstavljajo večjo investicijo, ki jo je treba predhodno načrtovati in finančno ovrednotiti.
Kdaj, če sploh, bi lahko torej tudi preostalih pet šol dobilo toplo vodo v vseh sanitarijah? Konkretnega časovnega načrta na občini niso navedli.
Pojasnili so, da kot ustanoviteljica javnih osnovnih šol skrbijo za zagotavljanje prostorskih in materialnih pogojev za njihovo delovanje, potrebne posege pa načrtujejo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.
Pri odločanju o investicijskem vzdrževanju posameznih šol upoštevajo stanje objektov, nujnost posegov, tehnične možnosti in razpoložljiva finančna sredstva.
