V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor obeležujejo deset let delovanja urgentnega centra.
Mariborski urgentni center, eden izmed dveh največjih v državi, obeležuje desetletje delovanja. V tem času se je razvil v eno ključnih točk slovenskega zdravstvenega sistema, ki dnevno obravnava najtežje in najbolj nujne primere.
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis je ob jubileju poudaril, da je mariborska urgenca v desetih letih zrasla v »pravo malo bolnišnico«.
Po njegovih besedah Slovenija na področju urgentne medicine stopa po svoji poti in »orje ledino«, saj enotnega evropskega modela, po katerem bi se lahko zgledovali, preprosto ni.
»Čaka nas veliko, veliko dela, če se želimo poenotiti, tako da bo urgenca v celotni državi delovala kot si želimo,« je dodal.
V centru zaposlenih največ specialistov
Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen je spomnil, da so začeli zgolj z nekaj specializanti, danes pa center zaposluje 20 specialistov in 15 specializantov, kar je več kot vsi ostali slovenski urgentni centri skupaj.
»Uspelo nam je tisto najpomembneje, da ne samo, da smo obstali, celo rasli smo.«
Po njegovih besedah so skoraj povsem odpravili strokovne meje in nepotrebna prenapotovanja med oddelki za večino odraslih bolnikov.
Čeprav si ob deseti svečki želi še kakšno novo »igračko« v obliki opreme, kot ključno izpostavlja podporo države pri vzpostavitvi sistema, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost.
»Želimo si, da bi se lahko razvijali in rasli, kakor menimo, da je prav,« dodaja predstojnik.
60 odstotkov pacientov na urgenco sploh ne sodi
Kljub strokovnim dosežkom pa ostajajo izraziti sistemski problemi. Eden največjih izzivov ostaja preobremenjenost. Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Nataša Marčun Varda opozarja, da kar 60 odstotkov pacientov, ki pridejo na urgenco, tja ne sodi.
»Napoteni so zato, ker v sistemu nimajo pravega mesta za obravnave in seveda na nek način motijo obravnavo tistih, ki pa tako nujno obravnavo potrebujejo,« je dejala.
Dodaten pritisk predstavlja pomanjkanje bolnišničnih postelj. Mariborski klinični center ima sicer več kot tisoč postelj, a ob sezonskih vrhuncih, kot je bila letošnja epidemija gripe, tudi to ni zadoščalo. Kljub temu so z začasnim odprtjem dodatnih postelj in sodelovanjem več oddelkov uspeli obvladati razmere brez večjih organizacijskih pretresov.
V prihodnje naj bi razbremenitev prinesle nove postelje negovalne bolnišnice na Pohorju in širitev kapacitet onkologije.
Vzpostavlja se 15 satelitskih urgentnih centrov
Država na preobremenjenost odgovarja z vzpostavitvijo 15 satelitskih urgentnih centrov, ki naj bi oskrbo približali lokalnemu okolju. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je napovedal tudi enotni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč.
»Danes je sistem takšen, kot če bi bila vsaka policijska postaja odvisna od volje enega župana in ne bi bila sistemsko povezana,« je bil kritičen Kordež.
V bližnji prihodnosti Mariborčani pričakujejo tudi vozilo urgentnega zdravnika z napredno napravo ECMO.
