Zdravstveni dom Maribor je letos zapustilo že osem zdravnikov, kar poglablja kadrovsko stisko. Posledice občutijo pacienti, čakalne dobe se daljšajo, pregledi pa odpadajo ali se zamikajo za mesece.
S 1. februarjem je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvedel nov model plačevanja: krajši posveti na daljavo niso več posebej plačani, ampak vključeni v glavarino.
Posebej plačan ostaja le daljši posvet, ki lahko nadomesti prvi pregled.
»Po podatkih ZZZS najbolj izstopa mariborski zdravstveni dom, kjer so v dveh mesecih opravili več kot 16.000 daljših posvetov na daljavo, skoraj devetkrat več kot lani. To močno vpliva na stroške osnovnega zdravstva,« so pojasnili.
Napoved, da bodo izvajalce pozvali k preverjanju teh obračunov, je sprožila odpor med zdravniki v mariborskem zdravstvenem domu. V javnost so poslali anonimko.
Dodatni dopisi in pritiski povzročili slabo voljo
Zapisali so, da jih želi ZZZS kaznovati, ker so v dobro pacientov opravili več daljših posvetov na daljavo. Zdaj naj bi moral javni zavod ta denar vrniti, zdravniki pa se bojijo, da bo zdravstveni dom manko pokril z odtegljaji od njihovih plač.
V pismu so tudi jasno poudarili, da tega ne bodo sprejeli, da ne bodo več tiho, in da večina zdravnikov resno razmišlja o kolektivni odpovedi.
Z anonimko in grožnjami z odpovedmi v mariborskem zdravstvenem domu niso uradno seznanjeni.
»Zavedamo pa se, da so dodatni dopisi in pritiski s strani ZZZS povzročili nemalo slabe volje in razočaranja naših zaposlenih, še posebej v času dopustov, ko večina timov opravlja delo za dve ali več ambulant,« pojasnjuje predstojnica organizacijske enote splošnega zdravstvenega varstva Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Maja Arzenšek.
Kritični so do novega modela financiranja zavarovalnice, saj da ne upošteva vseh opravljenih storitev, dodatnega dela in nadomeščanj in tako povzroča veliko slabe volje.
Ne upoštevajo vseh obremenitev
Če bi zdravniki res izstopili iz sistema, bi to pomenilo še večji kadrovski primanjkljaj. V zadnjih mesecih zdravniki namreč odhajajo tudi zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jim prepoveduje hkratno delo v javnem in zasebnem sektorju.
Eden izmed njih je tudi oftalmolog Simon Trpin, ki je v omenjenem zdravstvenem domu odpoved podal pred kratkim.
»Jaz opravljam še seveda druge oftalmološke dejavnosti, ki jih v zdravstvenem domu ne morem delati. Zato pač sem se odločil, da bom pacientom ponudil vse moje storitve, kot zasebnik.
Takoj, ko je začel zakon veljati, sem dal odpoved, ker druge možnosti pač nimam, ne,« pojasnjuje oftalmolog Simon Trpin.
In medtem, ko zavarovalnica zavrača očitke glede kaznovanja, saj da gre za redne nadzore - iz mariborskega zdravstvenega doma odgovarjajo, da so zavarovalnico še pred spremembo modela financiranja opozorili, da le ta ne upošteva vseh obremenitev.
ZZZS presežka ne priznava in ne financira
Pri tem kot primer izpostavljajo Enoto za hitre preglede v okviru urgentnega centra UKC, kjer zaposleni dosegajo tudi do 200 odstotkov pričakovane realizacije.
»Kljub temu ZZZS tega presežka ne priznava in ne financira. Posledično zdravstveni dom nima ustrezne podlage za dodatna plačila zaposlenih za skoraj nečloveške obremenitve.
Večina zdravnikov zaposlenih v ambulantah družinske medicine namreč dodatno dela še v dežurnih ambulantah,« še dodaja Arzenšek.
Koliko zdravnikov, ki so spisali anonimko, bo dejansko odšlo, za zdaj ni znano. Oftalmolog Trpin je prepričan, da se morajo dogovoriti tako, da bo za paciente najbolj ugodno.
