Knjiga Foltrefer avtorice Mateje Ratej odpira aktualna vprašanja o solidarnosti, družbenih spremembah in moči skupnosti.
Včeraj je Knjigarna Beletrina gostila zgodovinarko in urednico Matejo Ratej, ki je predstavila svojo novo knjigo Foltrefer. Z avtorico se je pogovarjal direktor Beletrine Mitja Čander.
Mateja Ratej je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij.
Svojo knjigo je opisala kot pripoved o nevidni mreži ljudi, ki je v skrajnih razmerah delovala z neverjetno močjo in povezanostjo.
Proučevanje mentalitet v času med svetovnima vojnama
Ratejeva je pojasnila, da se Foltrefer umešča v družbeno in kulturno zgodovino štiridesetih let 20. stoletja. Poudarila je, da je rdeča nit raziskav družbeni prostor med svetovnima vojnama, saj sta obe vojni implementirali industrijsko dobo in prestrukturirali družbe v nove izume – elektriko, ceste, letala. Dodala je, da tudi danes živimo v času tehnoloških prelomov:
»Če bomo uspeli implementirati digitalnost brez velike vojne, smo na konju.«
Pogovor se je dotaknil tudi časa okupacije Maribora, ki ga knjiga obravnava z mnogih zornih kotov – ti niso bili vedno negativni:
»Maribor je pričakal okupacijo z ambivalenco. Mnogi so v nemškem vkorakanju videli kulturni dvig in osvoboditev od srbskega jarma.«
Ratejeva je opozorila tudi na družbene razlike, ki jih je moral odpor premagati:
»Stanovska razdelitev je bila zelo močna. Bajtersko prebivalstvo se je ločilo od drugega dela prebivalstva po smradu, saj higiene niso poznali. Množičen odpor je zahteval, da se povežejo vsi.«
S poglobljenim vpogledom v preteklost je avtorica knjige odprla vprašanja, ki ostajajo aktualna tudi danes – o solidarnosti, družbenih spremembah in mejah človeške vzdržljivosti.
