Danes v Sloveniji obeležujemo krščanski in hkrati državni praznik, posvečen Marijinem vnebovzetju. Na Ptujski gori je mašo vodil mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl.
Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike, saj prve opombe segajo že v prva stoletja po Kristusu. A slovesno je papež Pij XII. (1939–1958) razglasil versko resnico o njenem vnebovzetju šele leta 1950.
Kot državni praznik ga v Sloveniji obeležujemo od leta 1992.
Mariborski nadškof na Ptujski gori
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in božjepotnih cerkva in kapelic. Nekoč so na ta dan, ki ga obeležujeta tako katoliška kot pravoslavna Cerkev, romalo veliko ljudi. Slovenski kristjani še danes množično romajo na Ptujsko goro, Brezje na Gorenjskem in Sveto goro nad Gorico.
Papež je versko resnico proglasil z naslednjimi besedami: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški Cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.
Nekateri verniki so se že sinoči zbrali v baziliki, procesija z lučkami in petjem litanij Matere Božje pa je potekalo tudi po nekaterih drugih Marijinih svetiščih, poroča STA.
Slovesna bogoslužja pa se nadaljujejo tudi danes po številnih romarskih središčih in cerkvah. V baziliki na Ptujski gori v občini Majšperk, v osrednjem romarskem središču mariborske nadškofije, mašo vodi mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl.
Mi pa smo obiskali mašo v Turnišču, kjer je vernike nagovoril soboški škof Peter Štumpf ...
ter tudi Grad, kjer nas je osupnila množica.
