O primeru umora, ki je pretresel Štajersko, spregovorila družina obtoženega: Pokojnemu številni že več let grozili s smrtjo

Na ptujskem sodišču se je z zaslišanjem prič v ponedeljek nadaljevalo sojenje Kristijanu Slodnjaku, ki mu tožilstvo očita pomoč pri kaznivem dejanju umora Andreja Kirbiša.

Spomnimo. Truplo moškega iz Kidričevega sta sredi februarja lani na makadamski cesti v naselju Mostje v občini Juršinci našla dva domačina, kot je razvidno iz obtožnice, pa naj bi storilec Kirbiša ustrelil z dvema streloma v glavo in srce, tako da je ta na kraju dogodka umrl

Obtožnica Slodnjaku očita, da naj bi bil naročnik umora, saj naj bi umorjenega, ki je od njega terjal izplačilo dolga, z zvijačo zvabil zvečer na osamljen kraj. 

Oglasila se je Slodnjakova družina

Po več kot letu in pol se je oglasila družina Slodnjak, saj so se, kot pravijo, »odločili, da je čas, da javnost izve, kaj se dogaja v naši preljubi Sloveniji.«

»Vse Kristijanove napake so v medijih izpostavljene in močno potencirane (čeprav v večini nimajo nobene povezave z umorom), medtem ko so vsa grozodejstva, ki jih je izvajal pokojni, prav tako drugi njemu, povsem prikrita javnosti,« so zapisali. 

Menijo, da je v predkazenskem postopku je prišlo do veliko anomalij, na katere so sproti opozarjali, a naleteli na gluha ušesa. Kot pravijo, je bila kazenska ovadba zapisana na zelo prilagojenih, spremenjenih in večkrat tudi lažno predstavljenih dejstvih. 

»Policija je vodila preiskavo povsem enostransko in kljub dopisom in prošnjam, da naj preverijo zadeve, ki bi dokazale, da so njihove teze napačne, niso storili nič,« dodajajo: »Dokazov ni, saj jih tudi ne more biti, so samo indici in njihove verjetnostne teorije.«

»Med Kristijanom in storilcem ni popolnoma nobene povezave«

V pismu izpostavljajo, da je storilec neznan: »Nihče ne ve, komu bi naj Kristijan naroči umor, kdaj bi ga naj naročil, kje bi ga naj naročil, na kakšen način bi naj pomagal. Nič ne vedo – »vedo« pa, da ga je naročil.«

Kot pravijo, so zanje dokaz slike treh tabel krajev, ki jih je najverjetneje pokojni poslal Kristijanu. Slodnjakova družina navaja, da gre za enostransko komunikacijo, ki se je že prej dogajala, vendar se Kristijan in preminuli nista nikoli srečala na podlagi teh sporočil. 

»Zato je mogoče sklepati, da je bil ravno Kristijan tisti, ki je bil izbran za alibi, ali pa nastavljen od dejanskih storilcev tega okrutnega zločina,« pravijo. 

Ob tem so po njihovem mnenju zanemarili številne razbremenilne dokaze. Obtožba Kristijana krivi, da je žrtev premamil na samoten kraj.

»A ta kraj je tik ob zelo prevozni regionalni cesti Ptuj-Gornja Radgona,« razlaga družina: »Povsem običajna pot domov je postala »dokaz«, da se je izognil prizorišču zločina. Kot pravijo, se mimo tega v nobenem primeru ne bi peljal po poti domov.

Po mnenju družine je bila preiskava vodena enostransko

Družina navaja, da naj bi pokojnemu številni ljudje že več let grozili po življenju in da je mnogim drugim grozil s smrtjo, jih izsiljeval in jih spravil v stečaj. Prav tako, naj bi imel pokojni »neporavnane odnose« s policijo, visoke terjatve do mnogih svojih dolžnikov in da naj bi sodeloval v trgovini s prepovedanimi drogami. 

Trdijo, da sta se na dan umora, okrog 13. ure, pokojni in Kristijan srečala pred trgovskim centrom Obi na Ptuju, in sicer na pobudi pokojnega: »Ko se je pokojni pripeljal, je skozi okno ves paničen Kristijanu dejal, da naj pelje za njim, ker ga nekdo opazuje in mu sledi.

Nakazal mu je na parkiran beli avtomobil, v katerem je spredaj sedel moški z brki, nekdo je sedel tudi na zadnjem sedežu. To je pokojni med vožnjo v avtu takoj sporočil po telefonu partnerki, kar je še pred Kristijanom povedala policiji.« Policija po besedah družine tega avta ni poiskala. 

Navajajo, da so po več mesecih našli sliko parkirišča, na kateri se jasno vidi omenjeno vozilo: »Policija pa še zmeraj trdi, da tam ni bilo nobenega vozila. Še večja ironija pa je, da to vozilo ustreza opisu vozila na kraju umora, ki ga je podal očividec.«

Osumljen umora iz koristoljubja

Slodnjak je osumljen naročitve umora iz koristoljubja. Njegova družina trdi, da si je pri izposodil 55.000 evrov od pokojne osebe, pri čemer je policija potrdila to izposojo. A navajajo, da mu je redno vračal oderuške obresti, ki so znesle veliko več kot izposojen denar. Poleg tega je osebni račun pokojnega nakazal 25.000 evrov glavnice.

Družina poudarja, da so se v javnosti osredotočili na Kristijanove dolgove, medtem ko so ostala dejstva potonila v ozadje. 

Trdijo, da so ti dolgovi nastali, ker mu je bila zavarovalnica dolžna skoraj pol milijona evrov: »Podjetje in zaposlene pa je reševal, ker je vedel, da bo zaslužen denar enkrat prišel, saj na sodišču poteka pravda.«