Zaradi uničujoče ujme se nabira ogromna količina odpadkov, ki jih bodo v neki meri sicer ponovno uporabili, vendar stroka trenutno še nima popolnoma izdelanega načrta, kako jih skladiščiti.
Pri tem bo potrebno veliko organizacije, da zaradi njih ne pride še do dodatne škode.
Na najbolj poškodovanih območjih so zadnje dni pomagali tudi gasilci iz mariborske regije. Včeraj je tako v Črni na Koroškem pomagalo kar 198 gasilcev iz Maribora in okolice.
Za pomoč neizmerno hvaležni
Poveljnik gasilske zveze Maribor Dušan Mikl razlaga, da so ljudje izjemno hvaležni za vso pomoč, ki jo dobijo, pomagali bodo tako dolgo, dokler bodo lahko:
»Ljudje to čutijo, mislim gasilce, da smo pomagali, spoštujejo nas in to nas poganja, da gremo s srcem pomagat, ker dejansko jim pomagamo, kot Slovenec Slovencu, če lahko tako rečem.«
Zraven mulja, mivke, vlage, ki jo je povzročila voda, in uničenega pohištva je tudi ogromno gradbenega materiala. Tega zaenkrat deponirajo ob zgradbah oziroma na sami cesti.
Tega kasneje komunalne oziroma pristojne službe odvažajo na deponijo.
Kam z odpadnim materialom?
»Dejansko se samo deponira ob zgradbah oziroma na sami cesti, katerega so potem komunalne oziroma pristojne službe odvažale na deponije,« opozarja Mikl.
Strokovnjaki se zavedajo, da je v tem času težko opozarjati na pravilno ravnanje z odpadki, ki so med samo nesrečo nastali.
Odgovora kam z njimi zaenkrat nima niti stroka.
Gradbenik Andrej Vucej poudarja, da trenutno še vedno poteka poglavitna faza odpravljanja posledic poplav, v skladu s tem so tudi razporejene prioritete del: »V tej fazi je še mogoče prehitro reči kaj zdaj s tem, ker pač se še določeni prebijajo do določenih zaselkov, to je mogoče potem bolj v drugem koraku, to so zdaj ogromne količine materiala ne.«
Zagotovo bi bilo pomembno materiale, ki se jih da ponovno uporabiti, skladiščiti in popisati.
Po mnenju strokovnjakov se ti materiali delno lahko ponovno uporabijo, seveda jih je treba pred tem dobro urediti.
Vodja oddelka za komunalo in hidrotehniko Lineal Jani Trojner meni, da vsi materiali niso za proč, nekateri se lahko tudi ponovno uporabijo:
»Deloma se lahko ti materiali seveda uporabijo, v bistvu obstajajo, po nekem sortiranju, razvrščanju tega materiala, so ti vsaj deloma spet uporabni.«
Ob tem pa je seveda pomembno opozoriti, da nepravilno skladiščenje materiala lahko povzroči dodatno škodo, nove poplave in plazove.
»Zato bi bilo najslabše, da bi se te materiale, ki se zdaj odstranjujejo, se spet nasulo, na neke take lokacije, kjer lahko spet pride do težav,« še dodaja Vucej.
In kje začeti?
Najprej bo treba urediti prevoznost, ceste, mostove, da bomo lahko prišli do vseh objektov in kasneje začeli obnovo tudi teh.
Po besedah Trojnerja se je najprej potrebno osredotočiti predvsem na ureditev prometnih povezav: »Nazaj bomo morali vzpostaviti prometne povezave, po drugi strani pa tudi zelo pomembno ostalo infrastrukturo, od komunalne infrastrukture do prometne, mostove«
Odstranjevanje posledic bo dolgotrajni proces, ob tem pa je sreča v nesreči ta, da je poletje, poveljnik gasilske zveze Maribor nam je dejal, da se bo odpravljanje posledic zaradi letnega časa odvijalo precej hitreje, kot bi se sicer jeseni ali pozimi:
»Sreča, če lahko tako rečem, je ta, da so še vremenske razmere takšne, da se bo to, kar naravno sušilo, kajti mi smo navajeni v Sloveniji poplav novembra, decembra, takrat je zimsko obdobje ne in je to še večji problem, zdaj se bo naravno sušilo, vendar bo zagotovo trajalo več mesecev.«
Da se bodo ponovno zgradile vse ceste, mostove in porušene zgradbe pa bo trajalo še bistveno dlje ...
Komentarji (3)
Na županovi brvi je ujetih kar nekaj debel in ostalega lesa - če kdo rabi drva za zimo...
Brv so projektirali novodobni "strokovnjaki", ki so pred stebri pozabili na usmerjevalnike naplavin. Nekdanji leseni most v MB jih je imel...
Ta nova brv je osivela, izgubila je barvo, zdaj pa ne vem ali je to ok, ali pa se bo most počasi zrušil
tota brv bo sprhnela letos se
Starejše novice
