Kaj storiti za bolj urejen, zelen in varen prostor na področju nekdanje kaznilnice? Vizijo danes degradiranega območja, ki Mariboru ni v ponos, lahko oblikujete tudi sami.
Kompleks, ki ga poznamo kot nekdanjo kaznilnico oziroma KPD, je bil prvi avstro-ogrski zapor z oddelkom za mladoletnike. Od leta 1889 naprej so v kaznilnici bivale različne pomembne osebe, od leta 1992 pa je objekt pod zaščito spomeniškega varstva. Danes je daleč od stare podobe in sodi med degradirana območja.
Pilotni projekt za ureditev nekdanje kaznilnice
V okviru projekta Urbani zeleni pasovi – Urban Green Belts, ki je skupno vreden 2,4 milijona evrov in v višini 85 odstotkov sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, zdaj poteka pilotni projekt za ureditev prostora nekdanje kaznilnice za Europarkom. Nosilec projekta je Mariborska razvojna agencija, ki namerava pospešiti razpravo in zbiranje zamisli o kratkoročni ureditvi in dolgoročni viziji razvoja tega prostora na robu mestnega jedra.
Trenutno veljavni prostorski načrt
Skladno z veljavnimi prostorskimi akti je ob pozidavi trenutno zapuščenih zelenih površin, ki se nahajajo za stavbami na Pobreški cesti 20 - za poslovno stavbo MRA in Europarkom, predvidena parkirna hiša za potrebe novo-nastalih objektov, za potrebe uporabnikov KPD pa je predvidena podzemna garaža pod območjem, ki je trenutno v uporabi kot parkirišče. Za slednje je predvideno, da postane tlakovan trg.
Za bolj urejen, zelen in varen prostor na področju nekdanje kaznilnice
Mariborska razvojna agencija je v okviru projekta konec januarja v prostorih mestne četrti Magdalena v Mariboru že organizirala srečanje deležnikov pilotnega območja – zelenih prostorov okoli nekdanje kaznilnice KPD.
Udeleženci so v ospredje postavili možnosti za hitrejši premik k ureditvi tega območja in predlagali ukrepe, ki bi pripomogli k hitrejšemu razvoju. Glede na trenutno degradirano stanje so ugotovili, da je najprej nujno urediti varen dostop do območja ter vzpostaviti začasno rabo prostora, ki bo doprinesla k dolgoročnim ciljem obnove same stavbe KPD ter umestitve vsebin vanjo. Katere vsebine bi to lahko bile, poskuša v okviru projekta URBACT: Second Chance identificirati projektna pisarna Mestne občine Maribor.
Prevladalo je mnenje, da bo potrebna sinergija med obema projektoma in podpora lokalnega okolja – predvsem mestne četrti Magdalena.
Ljudje želijo varen in urejen prostor
Projektna ekipa je predstavila tudi analizo ankete, ki je povabila h generiranju idej za to področje. Med vprašanimi so bili tako zaposleni na tem področju, uporabniki divjega parkirišča južno od kompleksa kaznilnice, pa tudi uporabniki storitev in različnih dejavnosti, ki potekajo v prostorih MRA in Karantene v popoldanskem času.
Skupno jim je, da želijo urejen, zelen in predvsem varen prostor. Vsi se zavedajo, da bi del prostora, predvsem zaradi dejavnosti, moral biti namenjen urejenim parkiriščem. Med uporabniki divjih parkirišč je zaznati strah, da ne bodo več mogli parkirati na zasebnih zemljiščih.
Kot je bilo videti po popisu vozil pred novim letom, vsak dan na tem področju parkira med 150 do 200 vozil, med katerimi jih po oceni dve tretjini prihajata iz Maribora in bližnje okolice, ostali pa se pripeljejo iz okoli 60 kilometrov oddaljene okolice.
Mnogi, ki zaradi velikega pomanjkanja cenovno dostopnih parkirišč, parkirajo na divjih parkiriščih, bi po ocenah Mariborske razvojne agencije na zadostno urejenih in cenovno dostopnih parkiriščih lahko varno in brezskrbno parkirali.
Imate ideje? Delite jih!
Vse smiselne ideje, ki bodo pravočasno posredovane preko spletne strani www.uredimoprostor.si, bodo vključene v izhodiščne predloge glede arhitekturne zasnove, ki jih bodo pripravili študenti. V marcu je načrtovana predstavitev arhitekturnih zasnov ter možnih rešitev za okolico kompleksa nekdanje kaznilnice, ki jih bodo pod mentorstvom dr. Vanje Skalicky pripravili študenti arhitekture iz Fakultete za gradbeništvo.
