Po požaru na Ptuju je Andrej Čuš pozval k razmisleku o poklicnem gasilskem jedru. V PGD Ptuj poudarjajo učinkovitost obstoječega sistema in opozarjajo na morebitne posledice takšne spremembe.
Obsežen požar, ki je v noči na petek, 23. oktobra, izbruhnil na Dravski ulici na Ptuju, je sprožil tudi razpravo o organiziranosti gasilske službe v mestu.
Na družbenem omrežju Facebook se je oglasil ptujski županski kandidat in mestni svetnik Andrej Čuš, ki je izpostavil potrebo po razmisleku o vzpostavitvi poklicnega gasilskega jedra oziroma stalno organizirane dežurne gasilske enote.
Na njegove navedbe so se z izjavo za javnost odzvali v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj, kjer poudarjajo, da je njihova operativna pripravljenost zagotovljena, predlagana sprememba pa po njihovem mnenju ne bi izboljšala požarne varnosti.
Čuš: Prostovoljni gasilci potrebujejo dodatno sistemsko podporo
Čuš je v svoji objavi poudaril, da je nedavna intervencija ponovno pokazala, kako pomembno vlogo imajo prostovoljna gasilska društva, hkrati pa po njegovem mnenju odprla vprašanje njihove dolgoročne razbremenitve.
»Prostovoljni gasilci so hrbtenica gasilstva na Ptuju. S svojo požrtvovalnostjo, usposobljenostjo, hitrim odzivom in neštetimi urami prostovoljnega dela vsakodnevno dokazujejo, da jim je pomoč sočloveku vedno na prvem mestu.«
Ob tem je opozoril, da gre za prostovoljce, ki imajo poleg gasilskega dela tudi redne zaposlitve, družine in druge vsakodnevne obveznosti. Zato meni, da bi moral biti požar povod za širši razmislek o prihodnji organiziranosti gasilske službe.
»Pred prihodnjim vodstvom Mestne občine Ptuj, novim županom ali županjo, bo tudi odgovornost, da se začnejo konkretni pogovori o vzpostavitvi poklicnega gasilskega jedra oziroma ustrezno organizirane stalno dežurne gasilske enote, skladno z veljavno zakonodajo.«
Čuš poudarja, da njegov predlog ni usmerjen v nadomeščanje prostovoljnih gasilcev, temveč v njihovo razbremenitev in dodatno strokovno ter operativno podporo.
Po njegovem mnenju si Ptuj zaradi zgodovinskega mestnega jedra, strnjene pozidave in številnih zahtevnih objektov zasluži tehten razmislek o takšni organiziranosti požarne varnosti.
»Vprašanje ni, ali so naši prostovoljni gasilci dovolj dobri. So izjemni! Vprašanje je, ali smo kot mesto naredili dovolj, da jim zagotovimo sistemsko podporo, ki si jo zaslužijo.«
PGD Ptuj: Na intervencijo so prispeli pet minut po pozivu
Na Čuševe navedbe so se odzvali v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj, kjer so predstavili podatke o svoji organiziranosti in posredovanju ob petkovem požaru.
Pojasnili so, da je Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj gasilska enota širšega pomena V. kategorije, ki ima 67 operativnih članov in 156-letno tradicijo. Vsako leto sodelujejo na več kot 200 intervencijah, tako na območju Mestne občine Ptuj kot zunaj njenih meja.
Ob požaru na Dravski ulici je po njihovih navedbah sodelovalo 28 članov s sedmimi vozili, na pomoč pa je priskočilo še približno 75 gasilcev iz devetih sosednjih enot s 16 vozili.
»Prva gasilska vozila so na kraj prispela pet minut po pozivu, kar pomeni, da je bil naš odziv pravočasen in v skladu z vsemi predpisi ter normativi gasilske službe, čeprav v gasilskem domu na Ptuju ne izvajamo rednih dežurstev.«
Dodali so, da je že samo število sodelujočih članov preseglo število pripadnikov dveh polnih izmen najbližje poklicne gasilske brigade v Mariboru.
Ptujski gasilci zavračajo pomisleke o operativni pripravljenosti
V društvu poudarjajo, da je njihova odzivnost zagotovljena tudi brez stalnega dežurstva v gasilskem domu. Ob tem so se odzvali na Čuševe pozive k zagotavljanju stalne operativne pripravljenosti, jasni razdelitvi nalog in ustrezni finančni podpori.
»Želimo poudariti, da sta tako naša odzivnost kot operativna pripravljenost brezpogojno zagotovljeni v vsakem trenutku in na ravni vseh primerljivih gasilskih enot. Naloge so vedno jasno določene in razdeljene, finančni načrt je realen in dobro zastavljen, sistemska podpora pa vzdržna.«
Zavračajo kakršnekoli namige, da bi bila njihova operativna sposobnost slabša od primerljivih enot. Menijo tudi, da bi bilo treba pred predlaganjem sprememb podrobneje preučiti dejansko stanje in se posvetovati z gasilsko stroko.
Preberite še:
Bi poklicno gasilsko jedro izboljšalo varnost?
»Prepričani smo, da vzpostavitev manjše ali srednje velike poklicne enote nikakor ne bi izboljšala organiziranosti gasilske službe, medtem ko bi najverjetneje negativno vplivala na angažiranost nepogrešljive prostovoljne baze na Ptuju in v okolici ter dodatno obremenila proračun, ki se trenutno lahko v celoti namenja vrhunski opremljenosti enot ter izobraževanju svežega prostovoljnega kadra in mladine,« so še zapisali.
Po njihovem mnenju bi bila enota s štirimi ali petimi poklicnimi gasilci na večini intervencij kadrovsko prešibka, zato bi bilo sodelovanje prostovoljcev še vedno nujno. Ob tem opozarjajo, da bi lahko takšna ureditev vplivala tudi na motivacijo prostovoljnih gasilcev.
Poudarjajo, da slovensko gasilstvo v veliki meri temelji na prostovoljstvu, ki je v Podravju še posebej razvito. Kljub različnim pogledom zagotavljajo, da ostajajo odprti za konstruktivne predloge javnosti.
