Neva Pipan iz kabineta župana in vodja projekta Izboljšajmo Maribor je predstavila novo spletno stran in razloge za izboljšave.
Platforma Izboljšajmo Maribor je sicer nastala že leta 2013. Takrat so vzpostavili mobilno aplikacijo in spletno mesto.
Ugotovili so, da to komunikacijsko orodje predstavlja most med občani in občino, vendar je bila obravnava pobud v zaledju pomanjkljiva. Zato so se odločili, da pristopijo k izboljšavi.
Kot je povedala Pipan, je nova platforma »nekaj več«. Platforma omogoča oddajo pobud, hkrati pa tudi orodje za upravljanje s prejetimi pobudami v zalednem delu.
»Kar pomeni, da je iz vidika uradov, ki upravljajo te pobude, zdaj veliko lažja sledljivost,« pojasnjuje.
Izboljšali uporabniško izkušnjo, možno oddati tri vrste pobud
Na platformi Izboljšajmo Maribor lahko uporabnik hitro sporoči, kaj je opazil v svojem okolju, kaj ga moti.
Spletna platforma ima dva sklopa funkcionalnosti – uporabniški del in del v zaledju. Uporabniški del nove spletne strani je po mnenju Pipan zdaj veliko bolj prijazen za uporabnike.
Občani lahko oddajo tri vrste pobud, ki so jih poimenovali zanima me, moti me in imam idejo. Znotraj teh sklopov lahko občani oddajo pobudo na enajstih področjih (kultura, promet, komunalne storitve …). Uporabnik se lahko prijavi in spremlja svoje pobude.
V sklop 'moti me', lahko uporabnik odda pobude, kadar gre za okvare, poškodbe, pomanjkljivosti, nepravilnosti, in meni, da je v pristojnosti Mestne občine Maribor, da to reši. Kot so zaznali že na stari platformi, največ pobud prihaja ravno v povezavi s tem sklopom.
Dodali so še dve vrsti pobud, in sicer 'zanima me', kjer lahko občani mestni upravi postavijo vprašanja, podajo kakšno pohvalo. Novost je 'imam idejo', ki izhaja iz participativnega proračuna. Občani lahko v tem sklopu predlagajo izboljšave in novosti.
Pobude se dnevno posredujejo vodjem uradov
Natalija Žunko iz Fundacije Prizma je povedala, da je bil denar zagotovljen iz evropskih sredstev, v projekt je bilo vloženih 63.786 evrov. A kot pravi, Evropska unija ne zagotavlja 100-odstotnega financiranja, tako da je fundacija Prizma prispevala nekaj lastnih sredstev, in sicer 9565 evrov. Fundacija Prizma bo v nadaljevanju občini omogočila brezplačno uporabo platforme.
Suzana Fras, vodja urada za komunalo, promet in prostor na mariborski občini, je predstavila, kako deluje zaledni del. Po prejetju pobude na platformi se ta posreduje vodjem uradov, ki pobudo pregledajo.
Najprej pregledajo, ali pobuda spada v njihovo področje. V koliko ne, imajo v zalednem delu možnost, da pobudo posredujejo pravemu uradu.
Pipan dodaja, da dobijo vodje uradov vsako jutro sporočilo o prejetih pobudah. V roku petnajstih dni morajo uporabniku, ki je podal pobudo, odgovoriti. Odgovor uporabnik prejme tudi na svoj osebni mail.
Aljaž Brodnjak iz Fundacije Prizma je dodal, da platforma ni namenjena le občanom mesta Maribor, ampak lahko pobude odda kdorkoli.
Vsak, ki je registriran, lahko pobude tudi komentira ali podpre, kar je znak za občino, da je ta pobuda za ljudi še posebej pomembna.
Žunko apelira, da so pobude občanov napisane čim bolj natančno, da se dodajo slike in točna lokacija. Kot pravi, so pobude s terena več kot dobrodošle, da lahko ukrepajo takoj.
Ta platforma je PODN OD PODNA in je škoda zapravljati čas za klikanje . Zadeve ostajajo odprte leto in več in brez odprave pomanjkljivosti . Nekdo pa lepo služi 5000 € za zavajanje občanov . Arsenovič me je razočaral saj ne zna poskrbeti za red na občini in v mestu . Vozijo ga okoli kot pravega VOZEKA .