Posek kostanjev na Trubarjevi sprožil nov korak, Mariborčani bi dobili več besede pri usodi dreves

Posek kostanjev na Trubarjevi ulici v Mariboru, ki je avgusta sprožil burne odzive javnosti, shod Civilne iniciative Trubarjev zadnji kostanj ter številna vprašanja o odločanju pri posegih v mestno zelenje, dobiva tudi politično in sistemsko nadaljevanje.

Danes so pod arkadami pri Treh ribnikih v mariborskem Mestnem parku predstavili predlog odloka o varstvu dreves in upravljanju z drevesnim fondom Mestne občine Maribor.

Predlog sta predstavila mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič in Nevena Tea Gorjup, ki je sodelovala pri njegovi pripravi. Pri strokovnih vprašanjih je sodelovala tudi arhitektka in urbanistka Alenka Debenjak.

Jurišič: Povod je bil 18. avgust na Trubarjevi

Jurišič je neposredno povedal, da je bil povod za ukrepanje prav posek kostanjev na Trubarjevi.

»Tisti trenutek, torej 18. avgust, ko so mimo soglasij, mimo vsega padli kostanji na Trubarjevi,« je izpostavil.

V Stranki mladih - Zeleni Evrope so sprva začeli pripravljati krajši, po njegovih besedah »interventni« odlok, katerega namen bi bil preprečiti podobna samovoljna ravnanja.

Prvotna ideja je bila, da bi začasna rešitev preprečila ponovitev podobnega dogodka, celovitejši odlok pa bi nato sprejel mestni svet v naslednjem mandatu.

Toda ko so osnutek poslali strokovnjakom, so ugotovili, da skupina pod vodstvom Nevene Tee Gorjup že pripravlja precej širši dokument.

»Ugotovili smo, da dejansko skupina strokovnjakov pod vodstvom gospe Nevene Teje Gorjup že pripravlja en vseobsegajoč odlok.«

Gre za 73-členski predlog, ki poleg zaščite dreves ureja tudi širše upravljanje mestnega drevesnega fonda.

Ker je širši odlok zajel tudi vse, kar so želeli sami doseči z interventnim predlogom, so se odločili, da v proceduro vložijo prav tega.

Odlok že formalno vložen

Jurišič je pojasnil, da je bil predlog danes formalno vložen v proceduro. Obravnaval naj bi ga Mestni svet Mestne občine Maribor na 37. redni seji 24. septembra.

Cilj je po njegovih besedah trajnejša rešitev.

»Da pridemo do neke rešitve, ki bo trajna, ki bo vseobsegajoča in ki bo dejansko lahko vplivala na upravljanje z drevesnim fondom tudi v prihodnje.«

Posekanih dreves na Trubarjevi seveda ni mogoče vrniti, pravi Jurišič, želijo pa preprečiti podobne dogodke v prihodnje.

»Drevo v mestu ni samo drevo«

Nevena Tea Gorjup je ob predstavitvi poudarila, da namen odloka ni urejati zgolj posameznih posekov, ampak spremeniti način, kako Maribor razume in upravlja svoja drevesa.

»Drevo v mestu ni samo drevo. Je senca, je hlajenje, je življenjski prostor, je del podobe našega mesta, je naša mestna krajina. Je tudi del DNK Maribora.«

Po njenem vprašanje mestnega drevja zato ni samo vprašanje hortikulture, temveč tudi javnega interesa, kakovosti bivanja in upravljanja mesta. Prvo temeljno sporočilo predloga je, da morajo biti drevesa obravnavana kot vrednost.

Za odgovorno upravljanje pa mora mesto najprej vedeti, kje drevesa so, v kakšnem stanju so, kakšen pomen imajo, kdo je zanje odgovoren, kateri posegi so načrtovani in kateri dejansko izvedeni.

Predlagajo javno dostopen drevesni kataster

Eden najpomembnejših konkretnih predlogov je vzpostavitev drevesnega katastra. Ta bi moral biti javno dostopen in vsebovati osnovne podatke o drevesih, opravljenih pregledih, načrtovanih in izvedenih ukrepih, odstranitvah ter nadomestnih zasaditvah.

Gorjup se zaveda, da takšnega sistema ni mogoče postaviti čez noč, zato predlog vsebuje prehodno obdobje.

»Najkasneje v dveh letih predvidevamo, da bi celovit kataster na takšen način, javno dostopen, moral biti opredeljen.«

Vzpostavljanje katastra bi potekalo postopoma, tudi glede na strukturo in pomembnost posameznih dreves.

25 podpisov za ponovno strokovno obravnavo

Predlog precej konkretno ureja tudi možnosti sodelovanja občanov. Predvidena je tako imenovana kolektivna pobuda.

Najmanj 25 podpisnikov bi lahko zahtevalo ponovno strokovno obravnavo pomembnega občinskega posega.

Še več možnosti bi imela pobuda s 50 podpisi. Če bi šlo za ohranitev občinskega drevesa, skupine dreves ali drevoreda, bi lahko sprožila dodatno javno predstavitev strokovnih argumentov za in proti ukrepu ter predlog za pridobitev dodatnega strokovnega mnenja.

To je ena ključnih razlik glede na dosedanjo prakso.

Pred posegom javna obravnava in označitev dreves

Pri pomembnejših posegih predlog predvideva tudi javno obravnavo. Drevesa oziroma območje posega bi morala biti jasno označena, javnosti pa bi morali omogočiti rok za pripombe.

Poseg se praviloma ne bi smel začeti, preden bi bilo objavljeno poročilo o javni obravnavi. Gorjup je poudarila, da cilj ni, da bi občani odločali namesto stroke ali izvoljenih predstavnikov.

»Govorimo o tem, da morajo imeti možnost videti, razumeti, vprašati, opozoriti in sodelovati.«

Po njenem bi moral občan za pomemben poseg izvedeti dovolj zgodaj, ne šele takrat, ko je odločitev že sprejeta ali ko se dela že izvajajo.

Devetčlanski strokovni svet

Predlog predvideva tudi oblikovanje devetčlanskega strokovnega sveta. Po predlagani sestavi bi dve tretjini članov predstavljala stroka, eno tretjino pa občani.

S tem želijo po besedah pripravljavcev zagotoviti ustreznejšo pozicijo stroke in javnosti pri upravljanju drevesnega fonda. Portal in drevesni kataster bi morala biti dostopna tudi osebam z invalidnostjo oziroma ljudem, ki imajo težave pri elektronskem dostopu.

Predvidene so zato tudi fizične možnosti za oddajo vlog.

Odlok opredeljuje tudi prehodne zaščitne ukrepe, odnose z javnimi podjetji ter druga pravila, ki naj bi veljala, dokler ne bodo vzpostavljeni vsi pogoji za polno izvajanje novega sistema.

Odlok ne bi posegal v zasebno lastnino

Gorjup je posebej poudarila, da predlagani odlok govori o občinskem oziroma javnem drevesnem fondu.

»Ne govorimo o tem odloku, da bi posegal v zasebno lastnino.«

Namen je vzpostaviti enoten sistem upravljanja občinskega drevesnega fonda, saj po oceni pripravljavcev sedanja ureditev zelenih površin ne vsebuje vseh procesnih, strokovnih in informacijskih varovalk, potrebnih za sodobno upravljanje dreves v urbanem okolju.

»Načelno bi imeli vse urejeno, v praksi pa ...«

Pripravljavci opozarjajo tudi na razkorak med formalno ureditvijo in dejanskim izvajanjem. Gorjup pravi, da po pogovorih s strokovnjaki, občani in drugimi deležniki ugotavljajo, da so stvari lahko na načelni ravni urejene, vendar v praksi postopki ne zagotavljajo vedno vseh potrebnih korakov, vpliva javnosti in ustreznega položaja stroke.

Odlok bi zato med drugim natančneje določal, kdo lahko pripravlja strokovna mnenja, kaj morajo ta vsebovati, v kakšnem roku morajo biti objavljena in kako morajo biti predstavljena javnosti.

Pripravljavci se hkrati zavedajo, da predlog še ni dokončen.

Če bodo novi standardi za upravljanje dreves v urbanem okolju pravočasno dovolj jasno oblikovani, bi jih želeli vključiti že med javno razpravo. V nasprotnem primeru bi lahko odlok pozneje dopolnili.

Okoli 90 Mariborčanov naj bi podporo izrazilo že brez javnega poziva

Gorjup je razkrila tudi, da je celovitemu urejanju tega področja podporo že izrazilo okoli 90 Mariborčanov. Po njenih besedah so to storili pisno in brez javnega poziva.

Zdaj si želi, da bi predlog pregledali strokovnjaki, mestna uprava, mestni svetniki, civilna družba in občani.

»Če je mogoče določene rešitve izboljšati, jih izboljšajmo. Če je mogoče določene stvari urediti bolj jasno, jih uredimo bolj jasno.«

Cilj je po njenih besedah vprašanje dreves premakniti iz posameznih konfliktov v sistematično, dolgoročno in pregledno upravljanje.

Jurišič: »Tu ne gre za političen odlok«

Podpore drugih svetniških skupin za zdaj še niso zbirali. Jurišič je pojasnil, da so se s strokovno skupino dogovorili, da predloga ne bodo pošiljali drugim skupinam, dokler ne bo pripravljen za formalno vložitev.

Ker je bil vložen danes, ga bodo zdaj dobile tudi druge svetniške skupine. Jutri je na Mestni občini Maribor predvidena tudi koordinacija svetniških skupin za pripravo naslednje seje.

»Tu ne gre zdaj za nek političen odlok. Tu gre za odlok, ki se tiče vseh nas.«

Jurišič pričakuje, da argumentiranih nasprotovanj vsebini ne bi smelo biti. »Če se bo zgodilo to, da bi politika povozila stroko in vztrajala pri nečem drugem, na to pa v tem trenutku ne morem vplivati.«

Debenjak: Ni pomembno samo, koliko dreves zasadimo

Arhitektka in urbanistka Alenka Debenjak je opozorila še na drugo plat mestnega zelenja - na to, kaj se zgodi po zasaditvi. Kot arhitektka in urbanistka spremlja načrtovane prenove cest, kolesarskih in pešpoti v Mariboru. Pri vizualizacijah jo pogosto zmoti, da je prikazano drevo, ni pa jasno, za katero vrsto gre in kakšno krošnjo bo dejansko razvilo.

»Pri opisu, da bo zdaj več dreves, je vprašanje, ali bodo ta drevesa res metala takšno senco, ki si jo mi želimo. Kdaj bo to? Ali bo to čez 30, 50 let? Je za nas že prepozno.«

Po njenem bi morali načrti povedati tudi, katere vrste bodo zasajene in ali so primerne za lokalne klimatske razmere.

»Vzdrževanje je šibka točka našega mesta«

Še večjo težavo Debenjak vidi pri kasnejšem vzdrževanju. »To je šibka točka našega mesta.«

Kot primer je navedla prav Mestni park, kjer je med današnjim sprehodom opazila nekaj novejših dreves, ki so se že posušila.

Po njenem to kaže, da niso bila ustrezno vzdrževana.

Podobno opaža pri novih zelenih ureditvah ob cestah in pešpoteh. V času suše se lahko novo grmičevje posuši, ker ga nihče ne zaliva, ob obilnejšem deževju pa prostor preraste plevel, ki ga nihče ne odstrani.

Debenjak zato meni, da bi moralo biti vzdrževanje zelenega fonda že sestavni del načrtovanja, ne nekaj, o čemer se razmišlja šele po zasaditvi.