Prihodnost Pivolskega drevoreda pod vprašajem: Je posek res nujen?

Vesna zelena stranka je na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vložilo zahtevo za obnovo postopka v primeru Lipov drevored Pivola, s čimer želi preprečiti podiranje skoraj 200 lip v trenutno še najdaljšem lipovem drevoredu v Sloveniji.

Spomnimo, občina Hoče - Slivnica je bila lani uspešna na razpisu in si zagotovila evropska sredstva za projekt prenove historičnega drevoreda. Ob tem želijo odstraniti večino dreves in nasaditi nove, ob drevoredu pa urediti tematsko pot za pešce in kolesarje.

Izpostavili so, da zaradi slabega vzdrževanja in bližine vozišča večina dreves ni zdravih in propadajo - za mimoidoče bi naj bila nevarna.

Neutemeljeni razlogi in zamolčane informacije?

Po besedah sopredsednice Vesne zelene stranke Urše Zgojznik, gre pri tem projektu za pomanjkanje komunikacije, kjer se upošteva mnenje le določenih:

»To, da želi občina posekati ta drevored z evropskimi sredstvi v okviru načrta za odpornost in okrevanje, se nam zdi višek arogantnega odnosa do naravne dediščine.«

Opozoriti želijo na morebitne neželene prakse in pred posekom spodbuditi strokovno izmenjavo mnenj, saj menijo, da do tega nikoli ni prišlo. Sopredsednica stranke je povedala, da je občina dobila 'zeleno luč' na podlagi neresničnih dejstev v investicijskem programu:

»Neobračunana je bila amortizacija, s čimer menimo, da upravičenec ne more dobiti tako visokih sredstev. Prikazana je le javna korist, ne pa okoljska škoda - projekt je označen celo kot okoljsko neškodljiv, kar ne drži, javnih mnenj pa niso priložili. 

Dejstvo je še, da vloga v času prijave ni ustrezala pogojem, ki so bili postavljeni s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj v obzir ni bilo vzetih alternativnih rešitev.«

Pomemben del naravne dediščine

Pri stranki menijo, da je ob drevoredu dovolj prostora, da se tematska pot za pešce in kolesarje uredi brez poseka dreves. 

V interesu jim je, da bo lipov drevored ostal v trenutnem stanju, da ga bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije.

»Ni res, da se vsi krajani strinjamo s posekom drevoreda, župan nikoli ni dobil popolnega soglasja županov. Menimo, da je drevored zaščiten in je naravna vrednota. Kot takega ga želimo ohraniti za prihodnje rodove,« je povedala članica lokalne civilne iniciative za ohranitev pivolskega drevoreda Martina Belšak.

Je posek res najboljša rešitev?

Svoje mnenje je podal tudi magister inženir krajinske arhitekture Žan Lovše, ki je povedal, da se mu zdi posek zadnja rešitev:

»Kot krajinski arhitekt sem bil naučen, da je posek drevesa skrajni ukrep, v primeru, da drugačno posredovanje ni možno. Glede na to, da naj bi po besedah župana upoštevali mnenje stroke, nas v Vesni zeleni stranki bega vprašanje, kje se je zalomilo, da takega naravnega spomenika stroka in pristojne institucija niso prepoznali kot vrednega ohranitve.«

Izpostavil je še dejstvo, da bodo nova drevesa potrebovala ogromno časa, da bodo zrasla in morda tudi takrat ne bodo imela uniformirane podobe in ne bodo nujno enako raščena. Meni, da je treba za vsako drevo posebej skrbeti ter da naravni ekosistem v ohranjeni krajini vedno najde svojo pot, človek pa bi mu naj stal ob strani.

»Tudi novozasajeni drevored ne bo odporen na prihodnje oblikovne pomanjkljivosti, poleg tega pa mlada drevesa še vrsto let ne bodo opravljala ekoloških funkcij, če bodo po več desetletjih rasti sploh uspešno prešla v odraslo dobo.«