Pretekli teden je postalo znano, da se ob državnem prostorskem načrtovanju za nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Jesenice začenja tudi prva faza postopka umeščanja v prostor železniške povezave do brniškega letališča.
Se bomo torej lahko na največje slovensko letališče končno zapeljali z vlakom, kot je navada v številnih evropskih prestolnicah? Ideja seveda ni nova, na mizi je bila že večkrat, nazadnje pred sedmimi leti, leta 2016, vendar so se, kot je tedaj poročal Siol.net, na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo odločili, da železnica ni ekonomsko upravičena.
»Vrednotenje možnosti za na novo načrtovano železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z neposredno povezavo z letališčem Jožeta Pučnika, ki bi potekala v povsem novem koridorju, torej zunaj koridorja obstoječe proge, se je lani končalo.
Pri iskanju rešitev se je izkazalo, da nobena od obravnavanih možnosti ni okoljsko sprejemljiva, zato jih skladno z veljavno prostorsko zakonodajo ni več mogoče obravnavati.
Kot posledica optimizacije možnosti se je tudi pri ekonomskem vrednotenju izkazalo, da na podlagi izračunanih kazalnikov finančne donosnosti ter ekonomske donosnosti investicije obravnavane možnosti ekonomsko niso upravičene,« so tedaj za Siol.net dejali na Direkciji.
Letos so idejo torej ponovno obnovili. Kot so na direkciji pojasnili za STA, je za železniško povezavo letališča Jožeta Pučnika z Ljubljano v teku javno naročilo za izdelavo strokovnih podlag in pobude za državni prostorski načrt.
Objava javnega naročila je prva faza postopka umeščanja nove železniške proge v prostor, v okviru katere bodo izdelane strokovne podlage, s katerimi bodo preučili različne rešitve povezave letališča z Ljubljano.
Izdelava strokovnih podlag in priprava ter obravnava pobude za državno prostorsko načrtovanje je predvidena v obdobju do leta 2025. Izdelava nadaljnjih strokovnih podlag, študije variant in priprava, obravnava ter sprejem državnega prostorskega načrta naj bi nato predvidoma potekalo med letoma 2026 in 2030.
Ima Brnik premalo potnikov, da bi bila investicija upravičena?
Toda nekateri pomisleki, zaradi katerih do dejanske gradnje povezave med Brnikom in Ljubljano ni nikoli prišlo, še vedno ostajajo živi.
»V ekonomskem smislu takšna investicija ne more biti upravičena, ker je premalo potnikov,« je za 24ur.com denimo dejal ekonomist Matej Lahovnik.
Lansko leto je prek Brnika potovalo približno milijon potnikov, saj so velika konkurenca cenejši leti iz tujine, poleg tega pa se je nedavno zgodil tudi propad nacionalnega prevoznika in s tem oslabljene povezave z evropskimi prestolnicami.
»Na Dunaju, kjer poznajo takšno povezavo, je število potnikov skoraj dvajsetkrat večje kot na Brniku. Tako da seveda takšne železniške povezave samo za središče Ljubljane in pa turiste nima smisla graditi. Verjetno bi se že tisti iz zgornje Šiške vozili na Brnik drugače kot pa s takšno železniško povezavo,« je še povedal Matej Lahovnik.
Po njegovih besedah bi na ta račun v Slovenijo res privabili kakšnega turista več, a bi bil zaslužek neprimerljiv z astronomskimi stroški izgradnje takšne povezave.
Boljša ideja za povezavo s središčem Ljubljane se mu zdijo minibusi, tudi električni, ta opcija bi bila izvedljiva tudi v Ljubljani, vsekakor pa meni, da bi morali še pred gradnjo železniške povezave z Brnikom poskrbeti za boljšo povezavo Ljubljane z ostalimi predeli Slovenije, ki so za turiste iz leta v leto zanimivejši.
In gospa Bratušek bo spet zmetala milijone v luknjo brez dna, kot tisto dokapitalizacijo banke, tam nekje 4 mililijarde eur, od katere, davkoplačevalci niso imeli nobene koristi, prodana pa tujcem za polovično ceno.