Matevž Frangež je za Mariborinfo spregovoril o ponovni kandidaturi, življenju zunaj Maribora in ambicioznih načrtih za prihodnost mesta.
Matevž Frangež se po trinajstih letih ponovno podaja v boj za županski položaj v Mestni občini Maribor.
V pogovoru za Mariborinfo je spregovoril o razlogih za ponovno kandidaturo, svoji povezanosti z mestom, življenju v Jarenini in razvojnih načrtih, s katerimi želi začrtati prihodnost Maribora.
Dotaknili smo se tudi njegovih ambicioznih gospodarskih ciljev, sodelovanja z mariborsko univerzo in vprašanja, kako bi se njegov način vodenja razlikoval od sedanjega župana Saše Arsenoviča.
Z družino živi v Jarenini
Eno od vprašanj, ki se odpira ob Frangeževi kandidaturi, je njegovo prebivališče. Čeprav se poteguje za vodenje Maribora, namreč z družino zadnjih dvanajst let živi v Jarenini, zunaj meja Mestne občine Maribor.
Frangež je pojasnil, da sta se z ženo za selitev odločila po treh letih neuspešnega iskanja cenovno dostopne nepremičnine v mestu. Njuno izkušnjo povezuje s širšo stanovanjsko problematiko, zaradi katere številni Mariborčani dom iščejo v okoliških občinah.
Sam je sicer v Mariboru živel prvih 36 let, pred tokratno kandidaturo pa je stalno prebivališče ponovno prijavil na naslovu v središču mesta, kjer je odraščal.
»Jaz mislim, da je biti Mariborčan stvar srca, ne le osebne izkaznice,« je poudaril.
Na vprašanje, ali bi se v primeru izvolitve tudi dejansko preselil v Maribor, ni odgovoril neposredno. Pojasnil je, da je mesto že zdaj središče njegovih življenjskih interesov, saj vanj prihaja vsak dan, tam pa se šolajo oziroma obiskujejo vrtec tudi njegovi trije otroci.
Ob tem meni, da bi morali o prihodnosti Maribora razmišljati širše od njegovih občinskih meja in pri razvoju upoštevati celotno regijo.
Po trinajstih letih znova v župansko tekmo
Frangež se je za županski stolček prvič potegoval leta 2013, tokratne kandidature pa, kot pravi, sprva sploh ni načrtoval.
Poleti so ga posamezniki začeli nagovarjati, naj ponovno kandidira, septembra pa so pozivi postajali vse pogostejši. Ko je začel o možnosti resneje razmišljati, se je oblikovalo tudi sodelovanje med Socialnimi demokrati, Levico in Listo kolesarjev in pešcev.
Prepričan je, da je Maribor kljub nekaterim pomembnim izboljšavam v zadnjih letih še vedno razvojno preveč zaostal.
Pri tem opozarja predvsem na gospodarske kazalnike in razlike v razvitosti v primerjavi z drugimi evropskimi mesti.
Kaj se je v trinajstih letih spremenilo?
Frangež je ob tem izpostavil zapis znanke iz študentskih let, ki je njegovo politično pot nekoč opisala z besedami:
»Celo življenje politik, ampak celo življenje Frangež.«
Sam pravi, da je v svojem bistvu ostal enak, predvsem Mariborčan, ki si želi drugačne razvojne prihodnosti svojega mesta.
Je pa v tem času pridobil številne izkušnje na državni ravni, med drugim kot državni sekretar, odgovoren za industrijo, podjetništvo, turizem in razvojne vire.
Prav te izkušnje želi zdaj prenesti na lokalno raven.
Sto novih podjetij in 10.000 delovnih mest. Kako realni so ti cilji?
Osrednji del Frangeževe vizije novega Maribora je gospodarski razvoj. Pred dnevi je predstavil cilj, po katerem bi v desetih letih nastalo 100 novih podjetij in 10.000 delovnih mest, dodana vrednost na zaposlenega pa bi dosegla 100.000 evrov.
Toda ali so takšne številke sploh dosegljive?
»Ne vem še. Te cilje sem ponudil v premislek. Nisem rekel: 'To bom naredil.' Rekel sem: 'Ali si drznemo postaviti res visoko ambicijo?'« je odgovoril.
Frangež meni, da mora Maribor izkoristiti svojo industrijsko tradicijo, geografsko lego in znanje, ki nastaja na univerzi.
Pomembno priložnost vidi v novem evropskem finančnem obdobju, ki se začne leta 2028, zato poudarja, da je treba velike razvojne projekte začeti pripravljati že zdaj.
Med prednostnimi načrti izpostavlja ureditev razvojne cone nacionalnega pomena ob mariborskem letališču, vzpostavitev sodobnega tehnološkega parka in pomoč podjetjem pri pridobivanju evropskih sredstev.
Posebno pozornost namenja tudi superračunalniku, tovarni umetne inteligence in projektu INNOVUM, ki jih vidi kot temelje za nastanek novih tehnoloških podjetij in kakovostnejših delovnih mest.
»Jaz nisem Saša Arsenovič«
V pogovoru smo odprli tudi vprašanje vodenja mesta in razlik med Frangeževim pristopom ter načinom dela sedanjega župana Saše Arsenoviča.
»Veste, Saša Arsenovič je mestu prinesel nekaj velikih premikov, nesporno. Hkrati pa je jasno: jaz nisem Saša Arsenovič.«
Pri svojem načinu vodenja bi večji poudarek namenil sodelovanju, vključevanju prebivalcev in upoštevanju različnih strokovnih pogledov. Meni, da razvoj mesta ne more biti odvisen od enega posameznika, temveč mora temeljiti na povezovanju občine, gospodarstva, univerze in širše skupnosti.
V pripravo volilnega programa zato vključujejo tudi predloge občanov, ki jih zbirajo prek spletne strani Novi Maribor, ter pogovore z različnimi organizacijami in institucijami.
Posebej je izpostavil pomen zaupanja med občani in mestno oblastjo. Prepričan je, da je v mestu, kjer vlada več zaupanja, lažje sprejemati odločitve, izvajati projekte in privabljati vlagatelje.
Kaj bi si želel Mariborčanom povedati po štiriletnem mandatu?
Predvsem, da je mestu uspelo začeti zmanjševati razvojni zaostanek, vzpostaviti temelje za tehnološki park in novo razvojno cono ter okrepiti podporo domačim podjetjem.
Ob tem pa si želi tudi mesta, v katerem bi bili prebivalci bolj vključeni v odločanje in bi se okrepilo medsebojno zaupanje.
Kot je poudaril, mora Maribor ob vseh razvojnih ambicijah ostati predvsem prijazen do ljudi, ki v njem živijo.
Naročnik: Socialni demokrati.
