Sinoči je po točno enem letu in enem dnevu od preboja novega železniškega predora Pekel, ob 18.21, zapeljal prvi vlak po novem viaduktu, novem predoru in novi trasi od Maribora proti Šentilju.
Po novem 3,7 kilometra dolgem odseku železniške proge med Počehovo in Pesnico so se potniki lahko prvič zapeljali po najdaljšem železniškem viaduktu pri nas, ki prečka Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi.
Gradnja novega odseka se je začela v mesecu septembru 2020 in je obsegala gradnjo novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in gradnjo novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za prihodnjo dvotirnost.
»Sploh nisem imela pojma, da imamo zdaj to srečo, da lahko uživamo tale novi odsek. Ampak, če bi se to posrečilo, da se pride hitreje iz Dunaja v Ljubljano, bi bil to že en napredek,« je o novi pridobitvi povedala ena izmed potnic.
Trenutno promet poteka samo po enem tiru, saj drugega še ni bilo moč dokončati zaradi prevezave iz starega na novi tir.
Projekt pa bo končan predvidoma do oktobra.
Mešani občutki
Vtisi o novem predoru in železniški progi so si ob tem različni, nekatere je nova pridobitev popolnoma prevzela, drugi pa so ostali ravnodušni.
»Zdelo se mi je, da je videti precej novo, ni pa se mi zdel nič posebnega,« je tako komentiral en potnik, medtem ko je druga potnica izrazila zadovoljstvo nad predorom:
»Čudovit tunel, videlo se je, da infrastruktura nova. Trenutno potujeva in je to najin prvi izlet do Avstrije, doslej vse dobro.«
120 milijonov evrov vredna investicija
Pogodbena vrednost ureditve nove trase na odseku Počehova–Pesnica, vključno z novim viaduktom in predorom, bo znašala približno 120 milijonov evrov.
»Zdi se mi dober tunel, ampak še ni končan. Še vedno je treba nekaj postoriti. Počasi smo se vozili skozi, ampak dobro, da so to zgradili, da bomo prej prišli in bo krajša pot do sem,« nam je zaupal eden izmed posameznikov, ki je že imel priložnost se zapeljati po novi trasi.
Celoten projekt nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj pa je ocenjen na 286,65 milijona evrov. Za izvedbo projekta je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru Kohezijskega sklada v višini 114,7 milijona evrov in sofinanciranje iz Sklada za podnebne razmere v višini 13 milijonov evrov. V okviru gradnje pa so izkopali tudi reševalni predor.
»V spomladanskem času pa smo naredili preboj tako imenovanega reševalnega rova, ki je pravokotno na ta predor v notranjosti in je dol cirka 250 metrov, ta rov bo služil za evakuacijo v primeru nesreče znotraj predora,« je ob preboju lani avgusta pojasnil vodja sektorja za investicije v železnice Dejan Jurkovič.
Krajši potovalni čas
Postavitve daljših vmesnih okvirjev so bile tudi ene izmed največjih in zahtevnejših, saj je bilo pri vsakem izmed teh okvirjev vgrajenih 1560 kubičnih metrov betona.
V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov, kar je ekvivalent osmih olimpijskih bazenov betona.
Nov predor in viadukt bosta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta. Izkopanega je bilo 195.000 kubičnih metrov materiala, predor so zgradili dovolj širok, da so lahko povečali hitrost proge na do 120 kilometrov na uro, zaradi tega pa se bo skrajšal tudi potovalni čas.
