Projekt Živa coprnija poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška in se trudi aktivno ohranjanjati bajeslovno izročilo.
Na tiskovni konferenci, ki je potekala 11. junija, so predstavili projekt Živa coprnija in v okviru projekta organizirali tudi dvodnevno znanstveno konferenco Pripovedna kultura v prostoru.
Cilj projekta Živa coprnija je aktivno ohranjanje bajeslovnega izročila Pohorja in hrvaške Istre ter predstavitev dediščine na drugačen način, z oživitvijo zgodb v lutkovni in gledališki podobi, ki jih bodo lahko obiskovalci spremljali na določenih turističnih poteh Pohorja in Istre.
Študijsko turo po Pohorju popestrile lutkovne predstave
Tiskovni konferenci Žive coprnije je sledila študijska tura po Pohorju, ki jo je v uvodu popestrila lutkovna predstava Pohorski triptih v izvedbi lutkovne skupina Venčeselj s Podružnične šole Zgornja Ložnica, tej pa so sledile še tri krajše lutkovne uprizoritve v izvedbi Kulturnega društva Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice.
Na tiskovni konferenci so sodelovali predstavniki vseh šestih projektnih partnerjev, Jana Jeglič iz Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica, Barbara Ivančič Kutin iz ZRC SAZU, Ivor Zidarić iz Združenja Val kulture, Miljana Cunta iz založbe Beletrina, Elis Baćac in Mladen Rajko iz občine Pićan iz Istre ter Nikolina Rusac iz Etnografskega muzeja Istra.
Konference se je kot gost udeležil tudi župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar, ki je poudaril povezavo med projekti Evrope in turizmom, zlasti pa pomen projektov za lokalno skupnost, ki ima lahko od njih veliko koristi. V tovrstnih projektih namreč sodelujejo številni lokalni deležniki, na turah po Pohorju in Istri v okviru Žive coprnije, bodo na primer sodelovali vodniki, lutkovne in gledališke skupine, lokalni ponudniki in drugi.
Kot je povedala Jana Jeglič iz RIC Slovenska Bistrica, ki je vodilni partner projekta, je glavni cilj projekta aktivno ohranjanje bogatega bajeslovnega izročila, ki se je ohranilo v pisni ali le v ustni obliki: »Bogato dediščino, ki jo že sicer ponujamo našim obiskovalcem, želimo ponuditi na drugačen, inovativen način.«
Izvorne zgodbe Pohorja in Istre so zapisane v kulturno turističnem vodniku Živa coprnija – Živa štrigarija, ki je spomladi izšel pri založbi Beletrina. Po besedah urednice knjige Miljane Cunta, je ta zasnovana kot vodnik po izbranih 20 točkah Pohorja in Istre, predstavljenih skozi zgodbe iz naše dediščine. Knjigo dopolnjujejo mobilna aplikacija Živa coprnija na dlani in izvirne turistične ture Po poteh Žive coprnije Pohorja in Istre, predstavljene na turistični karti. Barbara Ivančič Kutin iz ZRC SAZU in Nikolina Rusac iz Etnografskega muzeja Istre sta pojasnili, kako velik zalogaj je bila priprava materialov za knjigo.
Pri tem so sodelavci omenjenih ustanov pregledali ogromno zapiskov, seminarskih nalog, knjižnih izdaj in drugih materialov, preden so izbrali dvajset zgodb, ki so predstavljene v vodniku. Opravili so tudi obilo terenskega dela, saj so tudi pri informatorjih želeli preveriti, ali in koliko te zgodbe še živijo med ljudmi in z veseljem ugotavljajo, da zgodbe poznajo tudi mladi. O pomembnosti projekta za Občino Pićan pa sta spregovorila Elis Baćac in Mladen Rajko.
-
Lokalno | 0 komentarjev
Živa coprnija ohranja bajeslovno izročilo na Pohorju
Festival Živa coprnija – Živa štrigarija tudi v Slovenski Bistrici
V okviru projekta organizatorji pripravljajo festival Živa coprnija – Živa štrigarija, ki bo potekal v dveh delih. O pripravah v Istri, kjer bo konec julija potekal prvi del, je izbrane seznanil Ivor Zidarić iz Vala kulture, medtem ko bo drugi del potekal v Slovenski Bistrici v mesecu novembru.
Predstavniki projektnih partnerjev in različnih lokalnih deležnikov, vrtcev, šol, knjižnic, turističnih društev, kulturno umetniških društev so se udeležili vodene študijske ture po Pohorju.
Ta se je pravzaprav začela že v gradu Slovenska Bistrica, kjer so mladi lutkarji, ki jih vodi Tomaž Ozimič, predstavili lutkovno predstavo Pohorski triptih, kolaž treh pohorskih pravljic, s katerimi oživljajo žlahtno lokalno ljudsko izročilo. V zgodbo nas popeljejo trije Pohorci, ki si v gostilni pripovedujejo zgodbe. Gledalca popeljejo na zeleno Pohorje, v čas, ko so še 'ludi' verjeli v vile in Boga, se bali čarovnic in Vodovnika. Čar predstavi daje avtentičen pohorski jezik in trije ljudski godci, ki na odru predstavo spremljajo s 'frajtonarco', goslimi in ribežnom.