Kmetijska ministrica Irena Šinko je danes z na razpisu izbranim izvajalcem, Letalskim centrom Maribor, podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, bodo z aktivnostmi začeli 10. junija, kot je bilo to načrtovano tudi z javnim naročilom.
Letalski center Maribor že leta na podlagi dveletnih sklepov vlade izvaja obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom.
Ker se je lani izteklo obdobje veljavnosti zadnjega sklepa vlade, je ministrstvo še v prejšnji sestavi takoj po sprejemu proračuna začelo s pripravo novega sklepa.
Odhajajoča vlada je sredi marca sprejela sklep, s katerim je potrdila izvajanje aktivnosti tudi v naslednjih dveh letih.
Čeprav so v letalskem centru v zadnjem času znova večkrat opozarjali, da postopki potekajo prepočasi in so doslej kljub več primerom neurij s točo v severovzhodnem delu Slovenije morali ostati na tleh, na ministrstvu zatrjujejo, da sklep vlade še nikoli doslej ni bil sprejet tako hitro, saj gre za zahteven postopek usklajevanja gradiva zaradi različnih stališč posameznih resorjev do učinkovitosti obrambe pred točo.
K sodelovanju pristopilo 63 od 71 občin
Kot predvideva sklep vlade, kmetijsko ministrstvo zagotavlja do 35 odstotkov sredstev, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo z branjenega območja.
Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti so javno naročilo izvedli kot skupno naročilo ministrstva in vključenih občin.
Slednje sicer k aktivnostim in s tem k sofinanciranju vstopajo prostovoljno. Ministrstvo je letos k sodelovanju povabilo 71 občin, na kar se je pozitivno odzvalo 63 občin, tri več kot v lanskem letu.
Z enim letalom skrbijo za več kot 4000 kvadratnih kilometrov
Vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je v začetku maja opozoril na dolgotrajne postopke. Obenem je dejal, da se je država odločila fiksno ceno iz lanskih 290.000 evrov znižati za 30.000 evrov, čeprav gredo cene energentov letos v višave.
Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih. »Za ta denar bomo skušali narediti, kolikor lahko,« je takrat dejal Kralj.
Mariborski center z enim letalom skrbi za več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje in ima po njegovih besedah kljub vsem težavam primerljive rezultate z avstrijskimi kolegi, kjer razpolagajo s sedmimi letali. Za to morajo imeti veliko znanja in morajo natančno spremljati razmere, da se lahko odločijo, v kateri oblak bodo šli in v katerega ne.
ARSO meni, da učinkovitost ni strokovno dokazana
Ko bo denarja zmanjkalo, bodo aktivnosti pač morali ustaviti, pravi Kralj. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente, kar predstavlja dve tretjini stroška. Znižajo lahko samo še nagrade posadkam, ki pa so že zdaj mizerno nizke.
Vseeno so po njegovih besedah ponosni, da so v vsakem trenutku sposobni zagotoviti deset posadk, ki so usposobljene delati v obrambi pred točo. Zato njihova velika, a neizpolnjena želja ostaja nakup še vsaj enega enakega letala ter enega dvomotornega, ki bi lahko pokrival tudi nebo nad hribovitimi območji.
Stališče Agencije za okolje glede tovrstne obrambe pred točo še naprej ostaja nespremenjeno, in sicer da učinkovitost zaščite pred točo z vnašanjem dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake ni strokovno dokazana.
Sofinanciranje tovrstnih projektov s strani države se jim zato ne zdi smotrno, saj bi to vzbujalo vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.
