Drama z zagotavljanjem protitočne obrambe v severovzhodni Sloveniji se nadaljuje. Kdo jo bo izvajal?

Država je izdala meddržavni razpis, na katerega naj bi se poleg Letalskega centra Maribor, ki pokriva celotno severovzhodno Slovenijo, prijavil še en ponudnik. Stroški naraščajo, država ponuja manj. 

Težave s protitočno zaščito

Zdi se, da poletje ne mine brez kolobocij okoli protitočne zaščite. Težave so se začele že lani, ko je Letalski center Maribor dobil prepoved opravljanja protitočne obrambe.

»V lanskem in letošnjem letu smo vložili kar velika sredstva in velike napore, da smo pridobili tudi certifikat za opravljanje tega dela, ker se je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije sprenevedala, da tega nimamo,« je danes dejal Darko Kralj, vodja zaščite proti toči na Letalskem centru Maribor.

Izdan mednarodni razpis

Certifikat je mariborski letalski center že imel iz časa Jugoslavije, pa vendar, kot poudarja Kralj, je agencija te papirje 'čudežno' izgubila. 

Tako je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo mednarodni razpis za izbiro izvajalca za protitočno obrambo. 

»Brez potrebe. Namreč ne Avstrijci, ne Nemci ne hodijo v mednarodne razpise, te poznam. Delajo to lokalno, kajti predvsem je važno lokalno znanje, gibanje lokalnih neviht, ki se sicer v zadnjih petih letih zelo spreminjajo,« je še dodal Kralj.

Kot je povedal vodja obrambe pred točo, se letos ponavlja lanski scenarij, čeprav so dobili drugačna zagotovila.

Dogovorjeno je  bilo, da bodo za začetek izvajanja aktivnosti pripravljeni med 1. in 15. majem, vendar je zdaj rok za oddajo ponudb na razpisu 9. maj, tako da po njegovem mnenju dogovora pred sredino junija ne bo.

Delovni čas za točo?

Mariborski letalski center pa ima tudi težavo z delovnim časom Letališča Edvarda Rusjana Maribor. To je odprto le osem ur, kar ne pokriva vzletov v poletnem času, ko največkrat pada toča.

»Obratovalni čas za poletje je določen, torej od 8. do 17. ure. Ob četrtkih pa je zaradi prihoda čarterskih poletov iz Italije do 20. ure,« razlaga Filip Tobias, predsednik Športnega društva Letalski center Maribor.

Tako je bila sklicana tudi sodna obravnava, kjer državna družba DRI toži mariborski letalski center za plačilo naleta. 

»Gre za 65 tisoč evrov od začetka upravljanja DRI z letališčem pa do konca julija 2021. Po tem pa dobivamo vsak mesec račun tam od tri do pet tisoč evrov, odvisno, koliko naletimo,« je dodal Tobias.

Stroški letenja v nebo

Glede na podražitve pa stroški letenja gredo v nebo. Tako so se v povprečju zvišali za približno 250 odstotkov. 

»Lani smo po pogajanjih, znižali zadevo za 40 odstotkov in dosegli skupni znesek 290.455 tisoč brez davka. Letos je ponujena fiksna cena 267.959,71 evra. Kako je ministrstvo to izračunalo, nam ni jasno. Ne nam, ne nobenemu matematiku, ne ekonomistu,« je izpostavil Kralj.

Ljutomer največja občina, ki ne sodelujejo v obrambi pred točo

Večina občin, letos 70, pa tudi vsako leto sofinancirajo obrambo. Pristopne izjave so že podpisane. 

»Je pa žalostno, da smo Slovenci pač Slovenci. Recimo imamo intenzivne kmetijske občine, ki že vsa ta leta ne sodelujejo v obrambi pred točo. Največja občina je recimo občina Ljutomer. Ker očitno premalo šip stolče v Ljutomeru,« je izjavil Kralj.

 Letalo do Pomurja potrebuje 15 minut

Že pred leti pa je bilo po besedah Kralja v okviru tedanjih načrtov, da bi vzpostavili tudi podcentre v Prekmurju, na Dolenjskem in na Primorskem, torej tam, kjer je največ pridelovalnih površin. 

»Tako bi bila vsaj po kmetijskem delu intenzivna pridelava pokrita. Seveda ni pokrit potem ostali del, torej center države, kjer pa razen asfalta in pa rožic v koritih tako ali tako ne raste nič,« je še oster Kralj.

Ker pa je severovzhod države vseeno velik, pilot do Pomurja potrebuje le 15 minut. 

»Ampak, ker mi cel dan spremljamo sliko in ko vidimo, da se v Avstriji nekaj razvija in prihaja do Pomurja, smo mi že v zraku. In smo tam v bistvu, ko zadeva pride do meje, pravzaprav delamo celo čez mejo. Ker Avstrijci se obrnejo pred mejo in grejo domov,« je še pripomnil Kralj.

In kako se odzivajo kmetje ter pristojne institucije? 

»Mi kmetje, ko zdaj tole poslušam, bi bili zelo ogorčeni, če bi to zadevo dejansko opustili. Glejte toča, to naredi veliko gospodarsko škodo, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi na splošno,« pravi Milan Vnuk, podpredsednik sindikata kmetov Slovenije.

»Veliko govorimo o samooskrbi, veliko govorimo o kmetijskih pridelkih sploh v današnjem času ob svetovni krizi, ki se dogaja okoli nas. Ampak zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da zavarujemo tisto, kar imamo, tisto kar je že danes in kar bo jutri zraslo,« pa dodaja Irena Kropf iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

»Žal so premije zavarovalne previsoke in se v kmetijstvu večinoma ne odločajo za zavarovanja, ker stroški tega ne prinesejo. Zato bi bila dobro organizirana obramba pred točo v Sloveniji zelo dobra, pa ne samo za kmetijstvo, ampak tudi za gospodarstvo,« je še razložil Venčeslav Senekovič, predsednik območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maribor.

Naj še omenimo, da ima sosednja Avstrija kar sedem protitočnih letal, od katerih lahko vsako leti po 300 ur. Mariborski center ima eno letalo, ki pokriva celoten severovzhod države, in lahko skupno leti le 22 ur. 

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Surfeiter (nepreverjen)

Pri nas gre sploh kaj?
Samo vprašam?

Mestjanar (nepreverjen)

Že lep čas vsako leto ista zgodba. Včasih je MB občina s sponzorji to, z levo roko, zmogla sama. Kje so ti danes? Sedaj celo mednarodni razpis za 'špricanje' točonosnih oblakov, prej so nas imeli za vraževerne, češ, da to nič ne pomaga, pa nagajanje s strani DRI in JACLRS. Pa pojdite poizkusiti na drugo letališče, sicer športno, pa vendar, kot npr. Ptuj-Moškanjci, ali v Sl. Konjice (od l. 2017 imajo asfaltno stezo), Sl. Gradec, ... To bi šlo ali ne? V prejšnji, skupni YU so bile po celi federaciji organizirane protitočne straže, opremljene z 'raketnimi lanserji' in raketami. Te pa so po precej letih postale dvomljive kvalitete in so žal velikokrat nevarno ogrozile naseljena področja na vaseh in primestjih, ker niso 'poknle v luftu' ampak šele na tleh. 70 občin ne more zbrati 300k do 400k €. Samo MB ima proračun čez 60 mio €. Za vse pa je višja glavarina. Denarja ko pečk, ki se troši na napačnih prioritetah in nenadzorovano. Debilizmu in, žal, že pregovorni nesposobnosti, kar ni videti konca! Kaj pa če gre za korupcijo? Hmmm ...

Starejše novice