Usklajevanja z ministrstvom za gospodarski razvoj glede odstopa dobrih 30 hektarjev zemljišč v Račah, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč in jih ima trenutno v upravljanju in najemu Perutnina Ptuj, so v zaključni fazi, so za STA pojasnili v podjetju. Gre za zemljišča, ki bi jih nekaj hoškim kmetom kot nadomestna dali zaradi projekta Magna. V Perutnini Ptuj več informacij v tem trenutku niso želeli posredovati, niti tega, kaj v zameno za ta izgubljena zemljišča zahtevajo.
Ob tem pa je direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije Irena Šinko je pojasnila, da je Perutninina družba PP Agro podala pogojno delno odpoved zakupne pogodbe za 34 hektarjev zemljišč v Račah, ob tem pa skupaj s Perutnino Ptuj zahteva predčasno podaljšanje zakupne pogodbe za vsa zemljišča, ki jih imajo v zakupu za deset let oziroma do konca leta 2027, poroča STA.
PP Agro tako zahteva podaljšanje zakupne pogodbe za 1138 hektarjev, Perutnina Ptuj pa za 2762 hektarjev.
Šinkova je ob tem povedala, da lahko sklad ob predložitvi dokazil, ki nesporno dokazujejo investicijska vlaganja v zemljišča, predčasno podaljša zakupno pogodbo. Zakupnika so zato že pozvali, da jim predloži takšna dokazila, zdaj pa čakajo na njihov odziv. Kot je še pojasnila, sicer obstaja tudi možnost, da zakupniku delno odpovejo pogodbo na podlagi spremenjenih okoliščin, a bi v tem primeru verjetno prišlo do sodnega spora z družbo PP Agro o utemeljenosti takšne odpovedi in s tem možnosti za odškodninsko tožbo.
Fištravec Cerarju svetuje o projektu Magna
V zvezi z investicijo Magne pa se je danes znova oglasil župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, in sicer z odprtim pismom naslovljenim na predsednika vlade Mira Cerarja. Kot je zapisal Fištravec, želi s predlogi pomagati k »presekanju gordijskega vozla« okoli Magne Steyr v občino Hoče Slivnica. Med drugim je predlagal, naj vlada določi osebo v kabinetu, ki bo skrbela za medresorsko usklajenost projekta Magna, predlaga tudi pregled prostorske in gradbene zakonodaje in pa naj se v najemne pogodbe Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije vnese člen, ki bi omogočal preklic pogodbe pred iztekom najema v podobnih primerih.
Kaj pa okoljevarstveno dovoljenje?
Še vedno pa ni jasno, kako je z okoljevarstvenim dovoljenjem Agencije Republike Slovenije za okolje. Za status stranke v postopku je do roka zaprosilo kar 72 organizacij in posameznikov, priznali pa so ga dvanajstim - občini Miklavž, lastniku enega izmed zemljišč Radu Lobniku, Umanoteri, Inštitutu za politike prostora, društvu Focus, Inštitutu za trajnostni razvoj, društvu Ekologi brez meja, CIPRA Slovenija društvu za varstvo Alp, društvu Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Zvezi ekoloških gibanj, Društvu za ekonomiko energetike in ekologijo ter Alpe Adria Green.