Zemljišča, ki jih dajemo Magni, so idealna kmetijska tla neprecenljive vrednosti, priznava tudi državna sekretarka Tanja Strniša.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša se je v daljšem zapisu v devetih točkah na svojem Facebook profilu odzvala na posek dela Rogoškega gozda za vzpostavitev nadomestnih zemljišč za kmete, ki bodo zemljo izgubili zaradi gradnje Magnine tovarne. Kot trdi v zapisu, »posek majhnega deleža gozda« še ne pomeni poslabšanja protivetrne zaščite in bivalnega okolja. Spomnimo, da je občina Hoče - Slivnica je vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predvidela na gozdnih zemljiščih v izmeri 63,5 hektarjev in na degradiranih zemljiščih.
Za prvo fazo gradnje Magnne tovarne mora občina zagotoviti 8,6 hektarjev nadomestnih kmetijskih zemljišč. Po besedah Strniše bodo štiri hektarje nadomestnih kmetijskih zemljišč zagotovili s posekom gozda, 4,6 hektarjev pa s sanacijo Darsove deponije.
Župana občine Hoče - Slivnica Marko Soršak pa naj bi se zavezal, da bo za naslednje faze gradnje poiskal druge možnosti za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v svoji in drugih občinah, tako da kasneje ne bi več posegali v Rogoški gozd, navaja Strniša.
Kompromis?
»Glede na to, da je celotno območje nižinskega gozda med Hočami in Rogozo veliko okoli 300 hektarjev in da so, od prvotno predvidenih 63,5 hektarjev za posek gozda, po kompromisnem predlogu za posek predvideni samo štirje hektarji - da si predstavljamo, to je površina tri in pol zelenic znotraj 400 metrov atletske steze - lahko ocenimo, da posek gozda ne bo pomenil bistvenega vpliva na okolje in ne bo pomembno poslabšal kvalitete bivalnega okolja okoliških prebivalcev,« dodaja državna sekretarka.
Nadomestna zemljišča v ostalih fazah tudi v drugih občinah?
Po besedah Strniše pa ni izključena niti vzpostavitev kmetijskih zemljišč na drugih degradiranih zemljiščih ali gramoznicah: »Za te pobude je ministrstvo za okolje in prostor ocenilo, da bi zahtevale spremembo občinskih prostorskih načrtov zadevnih občin po rednem postopku in z vključitvijo vseh mnenjedajalcev, kar bi tudi ob prioritetni obravnavi trajalo okrog šest mesecev. Tako dolg postopek bi po mnenju ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ogrozil začetek investicije.«
Kot ena izmed možnosti se sicer omenja tudi vzpostavitev kmetijskih zemljišč na degradiranih zemljiščih v občini Rače.
Magni dajemo zemljišča neprecenljive vrednosti
Analiza, ki so jo decembra 2016 opravili pedologi Biotehniške fakultete v Ljubljani, je namreč pokazala, da je povprečna boniteta tal na območju Magnine tovarne 61. Boniteta tal se ocenjuje v razponu od 0 do 100, v Sloveniji pa je povprečna boniteta vseh kmetijskih zemljišč 41,5.
»Zemljišča za investicijo so torej uvrščena v zgornjih 6 odstotkov kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Analize so tudi pokazale, da so tla popolnoma neonesnažena. Gre za idealna kmetijska tla neprecenljive vrednosti, ki jih je narava ustvarila skozi več deset tisoč let, za nastanek enega centimetra tal pa je potrebnih okoli 500 let,« še priznava državna sekretarka.
