Sodišče odločilo: Kangler izgubil tožbo, kršil je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Spomnimo. Komisija za preprečevanje korupcije je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član Državnega sveta in Komisije za državno ureditev Državnega sveta v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. 

Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, Upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in Komisiji zadevo vrnilo v ponovni postopek. 

Komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler, v enem primeru, znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov.

Tudi na te ugotovitve je Franc Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.

KPK: Kangler usmerjal razpravo in vplival na odločanje ostalih članov komisije

Kot pojasnjujejo na Komisiji, je Franc Kangler kot član Komisije za državno ureditev na seji 24. aprila 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega. 

»Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev,« so sporočili. 

Dodajajo, da s tem je v konkretnem primeru pri Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi.

»Franc Kangler bi se moral okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja,« poudarjajo. Pred udeležbo na omenjeni seji bi moral o okoliščinah pisno obvestiti svojega predstojnika (predsednika Državnega seta), prenehati z delom v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil.

Sodišče jasno: Razprava lahko vpliva na odločanje

Upravno sodišče je v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika, torej Kanglerja. 

Sodišče je pritrdilo stališču Komisije za preprečevanje korupcije, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave.

Ob tem je sodišče poudarilo, da integriteta predstavniškega organa, kot je državni svet, »zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje.«

»Komisija poudarja, da je učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni,« so še poudarili na Komisiji za preprečevanje korupcije.