FOTO in VIDEO: Frangež: »Maribor mora postati tehnološko mesto prihodnosti«, Auer: »Maribor še vedno caplja za Ljubljano«

V prvem Mariborinfo volilnem duelu soočenju kandidatov za poslance v hotelu Arena sta Matevž Frangež (SD) in Stojan Auer (skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča) soočila poglede na razvoj Maribora, položaj Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, prometno infrastrukturo, stanovanja za mlade in prihodnost letališča. 

Razprava je večkrat pokazala tudi jasno politično delitev: Frangež je branil delo aktualne vlade, Auer pa opozarjal, da Maribor kljub obljubam še vedno zaostaja za Ljubljano.

Zakaj politika?

Kandidata sta najprej pojasnila, kaj ju je sploh pripeljalo v politiko. Frangež je povedal, da je sprva želel postati novinar, a je kmalu ugotovil, da želi dogodke soustvarjati in ne le poročati o njih. V politiki je zato že več kot tri desetletja.

»Spoznal sem, da želim dogodke ustvarjati, manj pa o njih poročati. Zato sem v politiki že več kot 30 let,« je dejal Frangež.

Auer pa je svojo odločitev povezal predvsem z občutkom, da je Maribor v primerjavi z Ljubljano zapostavljen. Po njegovih besedah ga je prav to spodbudilo, da se je vključil v politiko.

»Vsakič, ko sem prišel v Ljubljano, sem videl nove projekte. V Mariboru pa so investicije capljale za glavnim mestom,« pa je svoje začetke pojasnil Auer.

Zunanja politika: načelnost ali več enotnosti?

V razpravi o mednarodni politiki sta kandidata predstavila različna poudarka. Tema je odprla vprašanje, kakšno vlogo naj ima majhna država, kot je Slovenija, v času vse večjih geopolitičnih napetosti.

Auer je mnenja, da bi morala Slovenija v mednarodnih vprašanjih nastopati bolj enotno in usklajeno ter da notranja razdeljenost politike slabi položaj države na evropskem parketu. Po njegovem mnenju bi morala politika pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih več sodelovati in usklajevati stališča.

»Mi imamo svoj glas v Evropski uniji. In ta glas je enak tudi največjim državam. Zato ne smemo biti vedno tiho,« je dejal Auer.

Frangež pa je poudaril, da mora biti slovenska zunanja politika predvsem načelna in dosledna pri obsodbi kršitev mednarodnega prava. Po njegovem mora Slovenija jasno povedati svoje stališče tudi v občutljivih mednarodnih konfliktih.

»V politiki je treba imeti enaka merila za vse, še posebej na zunanjepolitičnem področju.«

UKC Maribor: drugorazredna bolnišnica ali velike investicije?

Ena najbolj ostrih razprav se je razvila pri vprašanju zdravstva, predvsem o položaju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Auer je ocenil, da je mariborski klinični center še vedno v podrejenem položaju v primerjavi z ljubljanskim kliničnim centrom. Kot primer je navedel tudi osebno izkušnjo zdravljenja svoje soproge, kjer naj bi bile razmere po njegovih besedah precej slabše kot v Ljubljani. 

Ob tem je opozoril, da morajo številni bolniki iz severovzhodne Slovenije za določene zdravstvene storitve še vedno v prestolnico.

»UKC Maribor je v primerjavi z ljubljanskim še vedno drugorazredna bolnišnica.«

Frangež je temu nasprotoval in poudaril, da je prav v zadnjem mandatu država začela več pomembnih investicij v mariborski klinični center. Med drugim je omenil projekte, kot so nova infekcijska klinika, razvoj onkologije in druge infrastrukturne posodobitve.

»V tem mandatu smo začeli in izpeljali več pomembnih investicij, ki krepijo vlogo UKC Maribor.«

Decentralizacija države

Vprašanje centralizacije države je hitro odprlo širšo razpravo o razvoju Maribora in položaju drugega največjega mesta v državi.

Auer je opozoril, da investicije v mestu pogosto stojijo zaradi dolgotrajnih postopkov in odločitev, ki se sprejemajo v Ljubljani. Po njegovem mnenju bi moral Maribor dobiti več pristojnosti in poseben razvojni status, ki bi omogočil hitrejše odločanje in več razvojnih projektov.

»Govorimo o 800 milijonih evrov investicij, ki čakajo na soglasja iz Ljubljane.«

Frangež pa je poudaril, da selitev državnih institucij sama po sebi ne bo rešila razvojnih težav, če mesto ne bo razvijalo večjih razvojnih projektov in gospodarskih pobud. Po njegovem mnenju je ključno ustvarjati pogoje za nova visokotehnološka delovna mesta in razvojne centre.

»Ni res, da bo še eno ministrstvo ali še ena agencija s sedežem v Mariboru rešila razvoj tega mesta.«

Zakaj do Ljubljane še vedno tako počasi?

Razprava se je zaostrila tudi pri prometni infrastrukturi, predvsem pri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano.

Auer je opozoril, da je povezava med mestoma zastarela in da država premalo vlaga v izboljšanje železniške infrastrukture na vzhodu države. Po njegovem bi morala biti hitra železniška povezava med Mariborom in Ljubljano ena od prioritet države.

»Ali je normalno, da se iz Maribora v Ljubljano z vlakom vozimo s povprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro?«

Frangež je odgovoril, da so se v zadnjih letih začele pomembne investicije v železniško infrastrukturo, med drugim modernizacija prog in več infrastrukturnih projektov. Poudaril je, da je hitra železnica eden od dolgoročnih ciljev razvoja prometnega sistema.

»Tudi jaz si želim hitre železnice do Ljubljane.«

Odhajanje kadra v Avstrijo

Veliko pozornosti je dobilo tudi vprašanje vsakodnevnih migracij delavcev v Avstrijo, kar je značilno za severovzhod Slovenije.

Frangež meni, da problem ni pomanjkanje delovnih mest, temveč predvsem pomanjkanje bolje plačanih in razvojno zahtevnejših delovnih mest. Po njegovem bi moral Maribor več vlagati v visokotehnološke industrije in razvojno dejavnost.

»Ne gre za pomanjkanje delovnih mest, gre za pomanjkanje boljših delovnih mest,« je prepričan Frangež.

Auer pa opozarja, da so vsakodnevne migracije dokaz, da država ni ustvarila dovolj dobrih pogojev za delo v regiji. Po njegovem bi morala država z bolj ciljanimi spodbudami spodbujati razvoj gospodarstva v vzhodni Sloveniji.

»Če se vsak dan 50.000 ljudi vozi v Ljubljano in 15.000 v Avstrijo, je očitno nekaj hudo narobe,« pa je bil jasen Auer.

Javna gradnja stanovanj ali gospodarski razvoj?

V razpravi o stanovanjski politiki sta kandidata predstavila različne pristope k reševanju stanovanjske problematike mladih.

Frangež je poudaril, da je treba okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj, saj je bila ta po njegovem mnenju v Sloveniji desetletja zapostavljena. Po njegovem bi morala država ustvariti stabilen sistem financiranja javnih stanovanjskih projektov.

»Stanovanjsko krizo imamo zato, ker smo to področje predolgo prepuščali trgu.«

Auer pa je dejal, da mora država predvsem ustvariti boljše gospodarske pogoje, ki bodo mladim omogočili, da ostanejo v regiji in si lahko privoščijo lastno stanovanje.

»Na naši univerzi študenti že v prvem letniku dobijo ponudbe iz tujine.«

Sežigalnica: nujna rešitev ali tveganje za okolje?

Pri vprašanju sežigalnice odpadkov sta kandidata predstavila različne pomisleke glede ravnanja z odpadki in varovanja okolja.

Frangež je poudaril, da mora država najti sistemsko rešitev za ravnanje z odpadki in da je treba razmišljati tudi o energetski izrabi tistega dela odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati.

»Odpadki so strateška surovina in bolje je, da zanje poskrbimo sami,« je prepričan.

Auer pa opozarja predvsem na okoljska tveganja in bližino načrtovane lokacije stanovanjskim območjem. Po njegovem bi bilo treba takšne projekte umeščati na lokacije, kjer ne bi vplivali na kakovost življenja prebivalcev.

»Prva hiša je manj kot 50 metrov od predvidene sežigalnice.«

Kaj bo z mariborskim letališčem?

Veliko pozornosti je dobila tudi prihodnost Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki že več let velja za neizkoriščen razvojni potencial regije.

Frangež meni, da letališče zaradi bližine letališč v Gradcu, Ljubljani in Zagrebu težko razvije obsežen potniški promet. Po njegovem bi bilo bolj realno razvijati logistične dejavnosti in druge letališke storitve.

»Dvomim, da bomo tukaj lahko vzpostavili polnokrvno potniško letališče.«

Auer pa meni, da ima letališče še vedno velik razvojni potencial za celotno regijo, če bi država in lokalna politika bolj odločno pristopili k njegovemu razvoju.

»Letališče Maribor ima veliko priložnost za razvoj celotne regije.«

Kaj obljubljata Mariboru?

Na koncu soočenja sta kandidata predstavila še svojo ključno obljubo za prihodnost mesta in regije.

Frangež verjame, da lahko Maribor postane tehnološko in razvojno središče severovzhodne Slovenije, predvsem z vlaganjem v raziskave, inovacije in visokotehnološka podjetja.

»Maribor mora postati tehnološko mesto prihodnosti.«

Auer pa poudarja svoj program sedmih razvojnih zavez za mesto in regijo, s katerimi želi po njegovih besedah pospešiti razvoj in zmanjšati zaostanek za Ljubljano.

»Če teh sedem zavez izpolnimo, bo Maribor na konju.«

Tri vprašanja za političnega tekmeca

Po koncu soočenja sta kandidata dobila priložnost, da drug drugemu zastavita vprašanja. Vsak je nasprotniku postavil tri vprašanja po lastni izbiri.