Božanje psov, izkopavanje grmovja ali čakanje pred upravno enoto ob treh zjutraj – za marsikoga hudomušno nepredstavljiva vsebina oglasa za delo, a za študentski portal povsem običajna praksa.
Generacija Z prinaša svež veter na trg dela: pogumna, samosvoja, podjetna – a še vedno z očesom na stabilnosti.
Nenavadna študentska dela, ki si jih boste zagotovo zapomnili
Na e-Študentskem Servisu se dnevno zbirajo zgodbe, ki dokazujejo, da študentsko delo ni vedno samo vnašanje nekih podatkov, prodaja ali pomoč v strežbi.
Nekateri študenti so za zaslužek božali pse, opazovali balone v zraku ali iskali voluharje. Drugi so se povzpeli na skoraj 3400 metrov nadmorske višine za namene znanstvene raziskave, spet drugi pomagali prenašati dvoživke in popisovati invazivne vrste.
Nekdo je za plačilo čakal v vrsti ob tretji uri zjutraj, da je drugemu omogočil hitrejšo storitev na upravni enoti. Izkušnje kažejo, da lahko priložnostna dela z lahkoto postanejo avantura in zgodbe za pripovedovanje.
O kakšnih službah pa mladi sanjajo?
Pogledi v prihodnost razkrivajo, da mladi ne sanjajo le o visokih plačah, ampak tudi o družbenem vplivu, raziskovanju in tehnični odličnosti. V anketah so izrazili zanimanje za poklice v zdravstvu (kot babice in gorski reševalci), v znanosti (kot biologi na Severnem polu in inženirji umetne inteligence) ter v industriji hitrosti (od serviserjev letal do članov ekipe Formule 1).
Nekateri želijo postati astronavti, drugi butlerji, spet tretji pa preprosto voditi samooskrbno gospodinjstvo. Skupna točka: želja po smiselnem, ustvarjalnem in pogosto neklasičnem delu.
V anketi med več kot 7500 mladimi so bile izpostavijene naslednje ključne želje in vrednote. Kar 17,3 odstotka si takoj po študiju želi lastnega podjetja, več kot 32 odstotkov pa to načrtuje kasneje – dokaz, da je podjetništvo pomembna aspiracija. A kljub temu 54 odstotkov mladih želi pogodbo za nedoločen čas, kar pomeni, da varnost in stabilnost še vedno ostajata temeljni želji.
Ko gre za delovno okolje, večina še vedno prisega na klasično obliko dela: 47 odstotkov bi raje delalo na lokaciji delodajalca, medtem ko 41 odstotkov podpira hibridni način dela.
Presenetljivo malo (le pet odstotkov) si želi izključno delo na daljavo. Kar zadeva delovni čas, pa skoraj polovica mladih (46,3 odstotka) še vedno preferira klasični osemurni delovnik, čeprav si jih vse več (skoraj 20 odstotkov) želi skrajšan delovni čas ali projektno delo.
Zanimivo je tudi, da se mladi zaposlujejo tam, kjer so že opravljali študentsko delo – kar 62 odstotkov jih po študiju ostane pri istem delodajalcu, 90 odstotkov pa uspešno prestopi na trg dela. V povprečju študenti letno opravijo za 2,5 meseca dela in letno zaslužijo okoli 3000 evrov neto.
Starejše novice
