Volivci bodo na referendumu odločali, ali podpirajo dodatek k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti – za uspešnost mora proti glasovati najmanj petina volivcev.
Uradna enomesečna kampanja pred referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je stekla 11. aprila, mesec dni kasneje, v nedeljo, 11. maja, pa bodo volilci odločali, ali so za uveljavitev zakona, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje.
V tem tednu pred referendumsko nedeljo bo, kot običajno, v torek, sredo in četrtek potekalo predčasno glasovanje na za to namenjenih voliščih.
Prav tako bodo mogoče tudi druge oblike posebnega glasovanja, in sicer po pošti tako na območju Slovenije kot iz tujine, na nekaterih voliščih s sedežem na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ter izven okraja stalnega prebivališča na tako imenovanih voliščih omnia.
Kaj je pogoj?
Za uspešnost referenduma mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. januarja 2025?
SDS, pobudnica referenduma, zakonu nasprotuje, saj menijo, da ta ne prinaša jasno določenih meril za podeljevanje dodatkov ter da ti pomenijo neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi. Zakonu nasprotuje tudi opozicijska NSi.
Podporniki zakona in njegovi predlagatelji, ministrstvo za kulturo in vlada, pa poudarjajo, da novi zakon po več desetletjih odpravlja netransparentnost ter prinaša ustrezno pravno in sistemsko ureditev. Predlagateljem referenduma pa očitajo manipuliranje volivcev ter napad na kulturo in umetnike.
Zakon podpirajo v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, Levica in SD. Predvsem v prvi dveh napovedujejo, da bodo v kampanji pozivali k bojkotu referenduma.
Dodatki za izjemne dosežke
Zakon, ki ga je po vetu državnega sveta državni zbor vnovič potrdil konec januarja, ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje.
Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad.
Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.
