Kaj je prava resnica v dobi dezinformacij? »Lažne novice so 'super' orodje politikov za odvračanje pozornosti od drugih težav«

Evropsko unijo bodo letos gotovo najbolj zaznamovale volitve v Evropski parlament. Več kot 400 milijonov volilnih upravičencev v vseh 27 članicah Evropske unije bo namreč že prihodnji mesec, natančneje med 6. in 9. junijem, izbiralo 720 članov Evropskega parlamenta.

V luči tega je danes Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Evropsko komisijo v Sloveniji, organiziral javno razpravo, ki se je osredotočala na lažne novice in grožnjo, ki jo te predstavljajo evropski demokraciji.

Obdobje volitev namreč pogosto poveča širjenje lažnih novic, saj politični akterji in interesne skupine poskušajo izkoristiti priložnost za manipulacijo z javnim mnenjem.

To sta na današnji javni razpravi poudarila tako Alenka Marovt, novinarka in urednica rubrik Inšpektor, Fokus in Dejstva na POP TV ter Nejc Plohl, asistent na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Na dogodku je bila predvidena tudi udeležba predsednice republike Nataše Pirc Musar, a je udeležbo odpovedala.

Iskanje (ne)resnic v izjavah politikov

Lažne novice, ki so lahko izkrivljene ali celo popolnoma neresnične informacije, imajo izjemno močan vpliv na izid volitev in splošno politično klimo.

V obdobju pred volitvami se pogosto opazi porast širjenja dezinformacij, ki so namenjene manipulaciji volivcev. To je čas, ko so kandidati in politične stranke še posebej izpostavljeni, saj se njihove politike in izjave natančno preučujejo.

Prav s tem se ukvarja Alenka Marovt, katere delo je povezano z analizo političnih izjav in obljub ter raziskovanjem (ne)resničnosti med vrsticami. 

Trenutno vodi rubriko Dejstva na POP TV, kjer s svojo ekipo preverja izjave politikov in raziskuje, koliko je resnice v njih, z namenom, da bralci in gledalci dobijo zanesljive informacije.

»Laž je tista, ki je ustvarjena z namenom. Z namenom se posega v prostor, v posameznika. Motivi pa so lahko zelo različni, politični, ekonomski in tudi osebni. Ti lahko lažno novico zanikaš, jo večkrat popraviš, lahko ji pokaži smer, vendar se pogosto najboljše sliši laž, ker je prepričljiva, enostavna, ker razburja. Ljudje imajo namreč radi dramo,« razlaga Marovt, urednica rubrike Dejstva.

Plohl: »Lažne novice so lahko za politike velik 'plus'.«

Prav dejstva pa so tista, ki so pri lažnih novicah ključna, vendar na paradoksalen način. Lažne novice pogosto temeljijo na izkrivljanju dejstev ali pa celo na popolni izmišljotini. Vendar se pri njihovem ustvarjanju vseeno lahko uporabljajo nekatera dejstva ali fragmenti resničnih informacij.

»Ključno merilo pri lažnih novicah je prav pomanjkanje dejstev. In ko imamo ta jasni kriterij, se lahko sami odločimo o tem, kaj je lažna novica in kaj ne. Vendar odgovornost ne bi smela biti samo na posameznikih, na primer bralcih, temveč tudi na medijih in drugih odločevalcih,« poudarja psiholog Nejc Plohl.

Veliko vlogo pri tem pa igra tudi politika. »Lažne novice so lahko za politike velik 'plus'. So 'super' za odvračanje pozornosti od drugih težav. Postanejo namreč hitro viralne, priljubljene in lahko odvrnejo pozornost od drugih bolj kompleksnih in resnih tem. 'Super' so tudi za manipuliranje javnega mnenja in za manipuliranje odločitev,« je jasen Plohl.

Pri tem pa dodaja, da gredo lažne novice z roko v roki tudi s sovražnim govorom. »Navadno sovražni govor, ki je usmerjen proti določeni skupini, deli ljudi na dve skupini, s čimer se pojavi močna potreba po polarizaciji. Pri tem se oblikujeta dve skupini, s čimer lažje svoje odgovore in teme oblikujemo proti drugi skupini in s tem pridobivamo politične točke v naši skupini,« poudarja Plohl in dodaja, da s tem posledično prihaja do podžiganja predsodkov ter krepitve polarizacije.

Kako mlade spodbuditi k udeležbi na volitvah?

Lažne novice imajo lahko znaten vpliv tudi na politično participacijo mladih, še posebej v obdobju volitev. Ker so lažne novice pogosto oblikovane tako, da zavajajo ali dezinformirajo, lahko povzročijo upad zaupanja v politični sistem in posledično nizko volilno udeležbo.

Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bila skupna volilna udeležba v državah članicah Evropske unije 50,66-odstotna, v Sloveniji pa mnogo nižja, in sicer 28,89-odstotna. Najnižja volilna udeležba je bila prav med mladimi, starimi od 18 do 30 let. V Sloveniji je namreč znašala le okoli deset odstotkov.

Eden od glavnih razlogov za nizko volilno udeležbo je pomanjkanje politične ozaveščenosti in zanimanja za politiko med mladimi. Prav tako pa mnogi mladi menijo, da njihov glas ne bo imel vpliva na politične odločitve ter da se politika ne dotika njihovega vsakdanjega življenja.

»To je napačno prepričanje. Moramo vedeti, da naš glas lahko vpliva na nekaj in imeti občutek, da se v evropskem parlamentu pogovarjajo o temah, ki so mladim pomembne, na primer podnebne spremembe. In naš glas lahko pri pomembnih temah potisne odločitve v eno ali drugo stran,« poudarja psiholog Nejc Plohl.

Če vsebino deli več ljudi, to še ne pomeni, da je takšna vsebina resnična

Kljub temu ni vse izgubljeno. Kot sta poudarila tako Alenka Marovt kot Nejc Plohl, obstajajo načini, kako se boriti proti lažnim novicam in njihovim negativnim vplivom.

Po njunem mnenju je pomembno spodbujati medijsko pismenost med posamezniki, predvsem mladimi, jih naučiti prepoznati in kritično ovrednotiti informacije ter preverjati vire.

Prav tako poudarjata, da je odgovornost tudi na samih medijih ter družbenih platformah, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje širjenja lažnih novic, vključno z izboljšanjem algoritmov za filtriranje neresničnih vsebin in ozaveščanjem uporabnikov o nevarnostih dezinformacij.

»Menim, da smo o pojavu lažnih novic dobro ozaveščeni, imamo tudi kar nekaj orodij za prepoznavo lažnih novic. Orodja so, zavedanje je. Kjer nam morda nekoliko zmanjka pa je, da bi bolj skrbeli za to, da imajo dejansko znanje in orodja za prepoznavanje tega tudi posamezniki v izobraževalnih sistemih. Torej, znanje o tem, kako jih prepoznati in kako se jim upreti,« je še dodal psiholog Nejc Plohl in za konec opozoril, da če neko vsebino deli več ljudi, to še ne pomeni, da je takšna vsebina resnična, prej obratno.