FOTO: Manca Čujež
Poletni meseci predstavljajo vrhunec planinske dejavnosti v slovenskih gorah, ki jih letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, tako Slovencev kot tujcev.

Odhod v gore je treba skrbno načrtovati, se nanj pripraviti ter s seboj vzeti vso potrebno planinsko opremo, ki jo moramo znati uporabljati.
Nepogrešljiv je tudi mobitel s polno baterijo, a ko elektronika odpove, sta najdragocenejša tiskani zemljevid in vodnik, ki bosta v pomoč, če izgubimo. Da bi se izognili nevihtam, se na pot odpravimo zgodaj zjutraj, če nas presenetijo, pa čim prej sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov.

»Letošnje poletje zaznamujejo nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj. Na določenih predelih lahko še vedno naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo,« svetuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.

Ne pozabimo na čelado!

Ob tem opozarja na pomembnost čelade: »Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je nujna uporaba čelade.«

Strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi (FOTO: Manca Čujež)

Letos že 19 posameznikov izgubilo življenje

Pri tem spomni, da je treba turo prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega udeleženca, saj lahko objave v medijih in na družabnih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske nesreče, ki jih je letos bilo že 244, od teh je 19 posameznikov izgubilo življenje.

Kaj vse spada v nahrbtnik obiskovalca gor?

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen). 

Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. 

FOTO: Manca Čujež

Pozanimajmo se o poti in njenem stanju

Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so odlično opremljene, so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom, kot so število obiskovalcev, podori, nalivi, tako da lahko ima pot, ki je bila še včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma drugačno podobo. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.

Mobilne aplikacije niso zamenjava za kompas in zemljevid

Mobilni telefon je uporaben za navigacijo v gorah in nepogrešljiv, če moramo poklicati na pomoč, za varnejši obisk gora pa v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, opozarja generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko.

»Tudi ko elektronske naprave odpovedo, se spraznijo baterije ali po nerodnosti poškodujemo zaslon, sta dragocena pripomočka tiskani zemljevid in vodnik. Tu so informacije preverjene, za razliko od informacij na spletiščih in družbenih omrežjih, kjer je treba ohraniti distanco in imeti veliko izkušenj pri presojanju, poleg tega sta pomemben vir podatkov pri načrtovanju ture, ki je z vidika varnejšega obiskovanja gora nujna in ključna.«

Tako dodaja, da naj podati s spleta služijo le osvežitvi razmer in trenutnega dogajanja na posameznem območju, medtem ko naj ostaneta obvezna oprema kompas in planinski zemljevid. Slednje že desetletja izdaja Planinska zveza Slovenije.
Zemljevid in kompas bosta prav tako dobrodošla, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo. »Mobilne aplikacije, ki se jim posveča tudi aktualna številka Planinskega vestnika, so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid in klasični kompas,« poudarja tudi Šerkezi.

Kaj narediti, če se izgubimo?

»Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi (življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz ... in ne potreba po vodi in hrani), poskušajmo noč preživeti na prostem oziroma zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj.«

FOTO: Manca Čujež

Pri tem moramo o svoji nameri obvestiti najbližje in jih pomiriti. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta lahko konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če smo poškodovani ali pa ogroženi, pokličemo številko 112. Pomembno je tudi varčevati z baterijo mobilnega telefona, saj je ta edina vez z gorskimi reševalci.

Kako ravnati v primeru nevihte?

Letošnje poletje ne skopari s plohami in nevihtami, zato je dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči, priporoča Šerkezi.

»Če nas nevihta preseneti v gorah, moramo sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali,« doda Šerkezi in svetuje, da tako sedemo na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, vanj spravimo noge in oblečemo zaščitna oblačila.

Ker moramo biti čim nižji, se izogibamo osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom pa se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov.

Vir: Petzl

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice