Število primerov obolenj z lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom se po višku okužb leta 2020 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje postopoma zmanjšuje.
Obe obolenji, ki sta najpogostejši v poletnih mesecih, se prenašata z ugrizom okuženega klopa. Lani so zabeležili 2509 prijav obolenja z lymsko boreliozo in 62 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so višek okužb z obema obolenjema zabeležili sredi leta 2020. Višek primerov lymske borelioze so zabeležili sredi junija, in sicer nekaj manj kot 500 primerov, največje število primerov klopnega meningoencefalitisa pa je bilo 18.
Največ okužb z lymsko boreliozo v goriški statistični regiji
Za lymsko boreliozo, obolenjem, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije, je lani zbolelo 1365 žensk in 1144 moških, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji, sledili sta ji Gorenjska in Primorsko-notranjska statistična regija. Največ zabeleženih primerov lymske borelioze je bilo v občinah Ljubljana, Kranj in Radovljica.
Okužilo se je največ otrok starih med enim in četrtim letom starosti. Letos pa so do začetka tega tedna prejeli 36 prijav obolenja z lymsko boreliozo.
Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Bakterije se v primeru lymske borelioze na človeka prenesejo z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes.
Slovenija med državami z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom
Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Bakterije se v primeru lymske borelioze na človeka prenesejo z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes.
Klopni meningoencefalitis pa je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali neprekuhavanjem mleka. Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je v Evropi znanih veliko naravnih žarišč te bolezni, posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah.
Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost ali celo smrt.
Lani so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli 62 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Zbolelo je 30 žensk in 32 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v Primorsko-notranjski statistični regiji, sledili sta ji Gorenjska in Koroška statistična regija. Okužilo se je največ ljudi starih med 55 in 64 letom.
Pred boleznijo se lahko zaščitimo s cepljenjem
Eden izmed načinov, kako se zaščititi pred to boleznijo je cepljenje. Tega na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti naprej. Tveganje za okužbo pa lahko zmanjšamo tudi na druge načine, med drugim z uporabo repelentov, ki odganjajo klope, in nošenjem svetlih oblačil, ki pokrivajo čim večji del telesa.
Priporočljivo je, da ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, če pa opazimo, da je klop že prisesan, ga poskušamo čim prej odstraniti.
