Lokalne informacije so danes pogosto podcenjene, a ostajajo ključne in zelo iskane. Lokalni mediji prinašajo novice, ki jih nacionalni mediji pogosto zanemarijo, a ljudje še vedno želijo biti obveščeni o dogajanju v svojem kraju, občini ali regiji.
Poleg tega zgodbe domačih junakov iz manjših krajev pogosto navdihujejo, vendar zanje - razen v lokalnih medijih - skoraj ni prostora.
Kljub temu se tudi lokalni mediji soočajo z izzivom zagotavljanja kakovostnih in verodostojnih informacij.
Ali lahko majhne novinarske ekipe še vedno zagotavljajo potrebno raven novinarskega dela? Koliko časa ostane za terensko poročanje? S kakšnimi izzivi se lokalni mediji soočajo v boju za svoj obstoj? So izpostavljeni pritiskom politike, lokalnih oblasti in oglaševalcev?
O teh vprašanjih so sinoči na festivalu Naprej/Forward v organizaciji Društva novinarjev Slovenije spregovorili:
- Tatjana Cvirn, dolgoletna novinarka in urednica Novega tednika, regionalnega tednika za Savinjsko regijo;
- Simon Šubic, izvršni urednik in novinar Gorenjskega glasa, kjer je lastniška struktura edinstvena, lastniki so namreč novinarji sami;
- Samanta Gomboc, urednica lokalnih spletnih medijev skupine Moji mediji, ter
- Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Pogovor je vodila Anja Deučman, novinarka in urednica Štajerskega vala, najstarejšega lokalnega radia v Sloveniji s posebnim pomenom.
»Lokalni novinar, ki ni na terenu, ga ni«
Kje je mesto lokalnih medijev v današnji poplavi novic? Kot je povedala Žilič Fišer, se s transformacijo medijev in digitalizacijo stvari spreminjajo, a lokalna informacija v okolju, kjer ljudje živijo, ostaja pomembna.
Meni, da je težje biti novinar v lokalnem okolju kot nacionalnem: »Zavedaš še izzivov, ki so v tem okolju, po drugi strani pa se ti zdi izredno pomembno, da okolje predstaviš v tisti luči, ki bi ga sam želel videti.«
Osnova novinarskega dela, kjer si novinarji pridobijo verodostojne informacije, je terensko delo.
»Lokalni novinar, ki ni na terenu, ga ni,« je poudarila Samanta Gomboc, urednica lokalnih spletnih medijev skupine Moji mediji.
Kot je dejala, si v uredništvih prizadevamo, da so novinarji prisotni na čim več terenih: »Je pa tudi veliko telefoniranja, pobiranja izjav po telefonu. Seveda si pomagamo z družbenimi omrežji, ker novinarjev ni na pretek. Nam je pa jasno, da ne bi bili prvi v regiji, če ne bi bili prvi na terenu.«
»Brez dela na terenu lokalni novinar ne more delati,« se je strinjal Simon Šubic.
Zgodbe, ki postavljajo pozitiven vzor v okolju
Kot je dejala Anja Deučman, so lokalni mediji s spremljanjem dogajanja v kraju nekakšen kronist časa in prostora. Hkrati pa v veliko večji meri kot nacionalni mediji širijo pozitivne zgodbe, ki bralce zanimajo.
»To se mi zdi zelo pomembna naloga časopisa. Da ne gre samo za dnevno poročanje o dogodkih, iskanje političnogospodarskih in drugih tem, ampak bolj za te 'ljudske zgodbe', ki so bistvo tega, kar bi naj nek lokalni časopis počel,« je dodala Tatjana Cvirn.
»Definitivno iščemo zgodbe, ki bi postavile pozitiven vzor v lokalnem okolju,« je povedala Gomboc.
Izpostavila je dva projekta. V prvem Heroji korone, ki je nastal med pandemijo koronavirusa, so izpostavili junake, ki so naredili razliko na bolje. Pozitivne zgodbe so bile izredno brane in dobile tudi nacionalno razsežnost. V drugem projektu, imenovanem Odkrito na spletu, izpostavljajo ljudi, ki so odrinjeni na rob družbe, tabuizirani zaradi drugačnosti. Neverjeten odziv je bil denimo na zgodbo mlade smetarke, ki je na pozitiven način predstavila svoje delo.
Je v lokalnih medijih premalo kritičnega lotevanja tem? Zakaj? Kot je povedal Šubic, je biti novinar v lokalnem okolju posebno, saj se novinarji z ljudmi osebno poznajo, mogoče so celo hodili v šolo z županom.
»Lažje je iz Ljubljane kritizirati nekoga 100 kilometrov stran kot pa lastnega soseda,« je dejal. Vprašanje pa je, ali uredništva iz Ljubljane sploh opazijo lokalne težave.
Ali lastniki medijev razumejo pomen neodvisnega novinarstva?
Za lokalne medije so praviloma značilne majhne novinarske redakcije, tako kot nacionalne medije pa tudi njih pesti pomanjkanje novinarjev. Pereča težava so tudi odpuščanja.
Lastniki medijev na prvo mesto velikokrat postavljajo dobiček in zapostavljajo, da mediji niso klasična podjetja, ampak imajo tudi širšo družbeno vlogo.
»Kakovostna informacija stane. In kakovostno novinarstvo ni strošek, ampak je investicija. Ni le investicija v medij, ampak je investicija v družbo, lokalno okolje in v institucije, ki omogočajo demokracijo,« je poudarila Žilič Fišer.
Več pa v okrogli mizi z naslovom Lokalno je svetovno.
Starejše novice
