Nagrade za delovno uspešnost: Slovensko podjetje diskriminatorno do zaposlenih

Pri obeh nagradah so bili potencialno prikrajšani zaposleni, ki so bili z dela odsotni zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti, invalidnosti in družinskega stanja.

Prijavitelj domnevne diskriminacije je zagovornika obvestil o slovenskem podjetju, ki je določilo, da bo nagrada iz naslova poslovne uspešnosti oziroma božičnica družbe nižja za vse zaposlene, ki bodo z dela odsotni več kot 40 ur zaradi bolniške odsotnosti, opravičene neplačane odsotnosti, porodniške odsotnosti, očetovskega dopusta, suspenza in podobno.

Pri merilih za nagrado za nadpovprečne rezultate prodajnih mest pa je določilo, da bodo to nagrado iz naslova delovne uspešnosti skupine zaposlenih prejeli samo tisti, ki so bili v celem letu na delovnem mestu vsaj 183 dni.

Zagovornik načela enakosti: šlo je za diskriminacijo

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi takšno ureditev lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, in po prejetju pojasnil podjetja ugotovil, da ne.

V odločbi je navedel, da je pri izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti družbe, poljudno imenovane tudi božičnica ali trinajsta plača, bistveno, da se v tem primeru deli presežek, ki ga je družba dosegla kot celota, in so do nagrade zato praviloma upravičeni vsi delavci.

Obravnavano merilo, ki je božičnico znižalo za vse, ki so bili med letom odsotni več kot 40 ur, pa je v slabši položaj neupravičeno postavilo zaposlene, ki so morali biti med letom z dela zaradi osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo, družinski status in invalidnost, kar je diskriminatorno.

Glede meril za izplačilo delovne uspešnosti posameznega zaposlenega ali skupine zaposlenih pa je zagovornik v odločbi pojasnil, da se pri tej nagradi lahko posredno upošteva tudi prisotnost na delovnem mestu, saj je dejanska učinkovitost delavca eno izmed ključnih meril za izplačilo takšne nagrade.

Ocenil pa je, da v obravnavanem primeru določitev meje, da zaposleni, ki so bili v določenem letu z dela odsotni več kot 183 dni, ne prejmejo niti delčka nagrade, prav tako ni skladna s protidiskriminacijsko zakonodajo.

Merilo, ki je na videz nevtralno za vse zaposlene, namreč v slabši položaj tudi v tem primeru postavi samo tiste, ki so bili zaradi njihovih osebnih okoliščin, denimo nosečnosti ali zdravstvenega stanja, z dela odsotni daljše časovno obdobje.

Zagovornik je zato v obravnavanem primeru potrdil diskriminacijo tako pri merilih za odmero božičnice kot pri merilih za izplačilo nagrade za delovno uspešnost.