Na Mariborski koči bodo podpisali dogovor, ki bo pot v slovenske hribe in gore omogočil še več invalidom.

Osmi februar letos ne bo le slovenski kulturni praznik, ampak tudi planinski praznik, saj bodo Planinska zveza Slovenije, Slovenska karitas, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije na Mariborski koči na Pohorju podpisali dogovor o sodelovanju njihovih prostovoljcev pri izvedbi inkluzijskih pohodov. 

Skupina slepih in slabovidnih bo v njihovi družbi prehodila prvi del Slovenske planinske poti, kar pomeni začetek triletnega projekta z odborom Planinstvo za invalide/OPP PZS in KPŠRD Karel Jeraj na čelu.

Potrebujejo več prostovoljcev

Planinska zveza Slovenije oziroma njen odbor Planinstvo za invalide/OPP v sodelovanju s partnerji že več let izvaja aktivnosti za invalide/osebe s posebnimi potrebami, najodmevnejša je akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah, dobro so obiskani tudi inkluzijski pohodi, namenjeni tako invalidom kot neinvalidom. 

Da bi lahko tovrstno planinsko možnost preživljanja prostega časa ponudili še širši skupnosti, je potrebno večje število prostovoljcev, zato bodo v soboto, 8. februarja 2020, ob 10. uri na Mariborski koči podpisali dogovor o sodelovanju s Slovensko karitas, Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zvezo tabornikov Slovenije, kar bo osnova za skupno delovanje prostovoljcev v teh organizacijah.

Prva priložnost za sodelovanje bo projekt Slepi/slabovidni po Slovenski planinski poti 2020-2022, ki se prav tako začne 8. februarja na Pohorju, sicer pa bodo prostovoljci nepogrešljivi tudi pri izvedbi projekta Gibalno ovirani gore osvajajo, pod okriljem katerega bodo septembra omogočili obisk gora tudi gibalno oviranim. 

Letos bo minilo 58 let od prvega organiziranega pohoda slepih na Triglav, kar je bila spodbuda za odbor Planinstvo za invalide/OPP PZS ter Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih Karel Jeraj, da slepim in slabovidnim ponudijo možnost prehoditi Slovensko planinsko pot, najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu. 

Ta se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe ter se prek predalpskega hribovja spusti na Kras in konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Označena je z rdeče-belo Knafelčevo markacijo in dodano številko 1.

Na prvi inkluzijski pohod je prijavljenih 120 planincev, med njimi deset s Hrvaške. Organizatorji na slovenski kulturni praznik pričakujejo 34 slepih oziroma slabovidnih, vsak bo imel spremljevalca, trojica tudi psa vodnika. Zbrani bodo ob 9. uri krenili od hotela Bellevue do prvega žiga SPP na Mariborski koči, kjer bodo prisostvovali podpisu sporazuma in kulturnemu programu, nato pa nadaljevali do Ruške koče na Arehu, kjer je drugi žig. 

Obvezni so planinski čevlji, topla in rezervna oblačila ter pijača. Prvo leto projekta bodo slepi in slabovidni planinci v Dnevnik s Slovenske planinske poti predvidoma odtisnili 22 žigov, po začetku na Pohorju se bodo marca povzpeli na Slavnik, junija na Nanos, do preostalih točk SPP na Pohorju in Uršljo goro, julija načrtujejo vzpon na Okrešelj, Kamniško sedlo, Begunjščico, Veliki vrh, Zelenico in Stol, avgusta do Triglavskih jezer in Komne, datum za obisk Slovenskega planinskega muzeja, Vrat in izvira Soče pa bodo določili naknadno. 

Kdor koli bi se želel, bodisi kot udeleženec bodisi kot spremljevalec, pridružiti projektu, se lahko za informacije obrne na e-naslov [email protected]. Več tukaj.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
bubano (nepreverjen)

Slepi grejo na Triglav.

Kritik (nepreverjen)

Planinske poti na Pohorju so smrtno nevarne zaradi vožnje motorjev in koles .

LudiRudi (nepreverjen)

Slepi so tisti ,ki ne vidijo uničenja ki ga povzročajo divjaki na biciklih in krosarji po pohorskih gozdovih.

Starejše novice