To so prvi primeri po petih sezonah, ko okužb z virusom v Sloveniji niso zaznali.
Obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, da so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije, je NIJZ prejel 30. avgusta.
Višja zdravnica specialistka na NIJZ Eva Grilc je v popoldanski izjavi za javnost povedala, da nobena od treh oseb ni bila v tujini in so se očitno okužile v Sloveniji. Primeri okužb med seboj niso povezani.
Vse tri osebe pa so potrebovale zdravljenje v bolnišnici. Po informacijah, ki jih ima, je njihovo stanje dobro, a s podrobnejšimi informacijami razpolagajo bolnišnice, je pojasnila.
Na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer so sprejeli dva okužena, so sicer za STA pojasnili, da je eden imel blažji potek in so ga že odpustili iz bolnišnice, drugi pa ima nekoliko težji potek, a ni življenjsko ogrožen.
Po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli
Kot so zapisali na NIJZ, so virus odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande. Okužbe z njim so v preteklosti že bile tudi v Sloveniji. Tako je bila v letu 2013 in letu 2017 zabeležena po ena prijava, v letu 2018 pa pet.
So pa letos, že zgodaj v sezoni, o primerih okužb poročali iz nekaterih držav EU, tudi sosednjih. Letos so tako o pojavu virusa Zahodnega Nila poročale Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija. Prav tako so bili primeri okužb z virusom v Srbiji, Albaniji in na Kosovem.
Medtem ko so na Hrvaškem in v Avstriji regije s potrjenimi primeri precej oddaljene od slovenske meje, so v Italiji potrdili primere v Furlaniji-Julijski krajini, ki je blizu Slovenije, so navedli na NIJZ.
Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji. Najpogosteje se zato pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najbolj aktivni. Zelo redko se virus prenese med ljudmi preko transfuzije, tkiv ali darovanih organov.
Bolezen se običajno pojavi od tri do 14 dni po okužbi. Kot so pojasnili na NIJZ, po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov.
»Če oseba zboli, zboli z blago klinično sliko, nekoliko podobno gripi - z glavobolom, bolečinam v mišicah, sklepih, temperaturo. Te težave pa kmalu minejo,« je pojasnila Grilc. Pri zelo majhnem deležu, recimo pri eni od 150 oseb, se razvije težja oblika bolezni, kjer gre za prizadetost centralnega živčevja. Okužbo pa se potrdi z laboratorijsko oz. mikrobiološko analizo, je navedla.
Cepiva ni
Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo po navedbah NIJZ starejši od 50 let ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetne vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena, pri hudih pa je običajno potrebno zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno - podpirajo se prizadeti organski sistemi.
Prav tako ni cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, so zato ukrepi za preprečevanje pikov komarjev.
Sicer pa po besedah Grilc na pojav bolezni vpliva več dejavnikov, ne le temperatura, vlaga, ampak tudi dovzetnost populacije ter prisotnost okuženih ptic, ki predstavljajo rezervoar bolezni. Komarji se namreč okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic.
Grilc je še pojasnila, da je obvladovanje bolezni intersektorsko. Pri tem sodelujejo z drugimi ustanovami. Zaenkrat se za škropljenje proti komarjem ne bi odločili. Če pa bi se pojavljali novi primeri, bi se v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami morda lahko odločili tudi za kakšno dezinfekcijo.
Starejše novice
