V severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji, so bili potrjeni prvi trije primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila, so danes sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V letu 2013 in v letu 2017 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli po eno prijavo ter v letu 2018 pet prijav okužbe z virusom Zahodnega Nila. Od takrat do letos pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje niso prejeli nobenega prijavljenega primera okužbe.
»Po petih sezonah, ko okužb z virusom Zahodnega Nila nismo zaznali, smo 30. avgusta 2024 prejeli obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije,« so danes sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje
O virusu poročajo tudi sosednje države
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2019 pripravil načrt pripravljenosti na morebitne izbruhe okužb z virusom Zahodnega Nila.
Ta načrt vključuje spremljanje širjenja virusa, obveščanje javnosti, zgodnjo prepoznavo in diagnostiko okužb ter ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s krvjo. Virus Zahodnega Nila se najpogosteje pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najbolj aktivni.
Ob tem pa na inštitutu poudarjajo, da so se v državah Evropske unije in sosednjih državah primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v letu 2024 pričeli pojavljati zgodaj v sezoni.
Letos o pojavu virusa Zahodnega Nila poročajo Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija in tudi Romunija.
Virus prenašajo okuženi komarji
Virus Zahodnega Nila so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande v provinci West Nile. Virus se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja, razlagajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob tem dodajajo, da se prenašalci oziroma komarji okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami pa ne predstavlja tveganja za prenos virusa.
Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.
Za okužbo so dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z virusom Zahodnega Nila, predvsem pa osebe starejše od 50. let, ter tiste z oslabljenim imunskim sistemom.
Kakšni so simptomi in znaki?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje razlagajo, da po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov.
Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih.
»Približno ena oseba na 150 okuženih razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja,« pojasnjujejo na inštitutu.
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni pa običajno zahtevajo sprejem v bolnišnico.
Kot pojasnjujejo na nacionalnem inštitutu, učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je zato simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno, pri katerem se podpirajo prizadeti organski sistemi.
Preprečevanje okužbe
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev, so jasni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob tem poudarjajo, da lahko z upoštevanjem naslednjih ukrepov zmanjšamo tveganje za okužbo:
- nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja, to je zjutraj in pozno popoldan,
- uporabljamo sredstva za zaščito pred komarji,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- skrbimo za okolico in odstranjujemo pogoje za razmnoževanje komarjev, kot je zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi in podobno.
Kot zadnji napotek pa na inštitutu za javno zdravje priporočajo, da se ne dotikamo poginulih ptic. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih ali terasah zato odstranimo na varen način.
Starejše novice
