V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Kristjani 50. dan po veliki noči obeležujejo binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve.
V več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan, zato je mogoče tudi danes in v ponedeljek pričakovati povečan promet.
Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, ki predstavlja enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih - pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti - se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma začetka adventa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. Med drugim v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga tako kot veliko noč obhajajo skupaj s katoliki in evangeličani.
