Ali Maribor preveč vlaga v mestno središče, medtem ko prebivalci drugih delov občine čakajo na obnovljene ceste, urejeno infrastrukturo in osnovne storitve?
Maribor niso le Glavni trg, Lent in mestno središče. Občino sestavljajo tudi mestne četrti in krajevne skupnosti, v katerih prebivalci opozarjajo na drugačne, pogosto povsem vsakdanje težave. Od dotrajanih cest in dostopa do zdravstvenih storitev do prostorov za druženje in odločanja o lokalnih investicijah.
Prav vprašanje, kako pravično razdeliti občinski denar in koliko besede prepustiti prebivalcem posameznih območij, je bilo v ospredju četrtega sklopa spletnega soočenja štirih kandidatov za župana Maribora, ki ga je pripravilo uredništvo Mariborinfo v sodelovanju z medijsko hišo Moji mediji.
Bor Greiner, Katja Koren, Matevž Frangež in Andrej Bauman so se strinjali, da je treba prisluhniti potrebam mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Razlike pa so se pokazale predvsem pri tem, kako bi njihove predloge pretvorili v konkretne odločitve in investicije.
Bor Greiner: Več odločanja in denarja neposredno mestnim četrtim
Bor Greiner je opozoril, da enakomerna razdelitev občinskega denarja še ne pomeni nujno pravične obravnave vseh delov Maribora. Nekatera območja so namreč po njegovem mnenju že danes razvojno zapostavljena, zato bi bilo treba upoštevati tudi razlike, ki so nastale v preteklosti.
»Ključni problem Maribora je v tem, da Maribor je mesto več jeder, več inteligenc, več različnih skupnosti, ki ostajajo nepovezane,« je dejal.
Greiner je predlagal, da bi prebivalci posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti sami določili tri najpomembnejše lokalne naloge. Ob tem je poudaril, da bi morala občina iskati kompromise med željami prebivalcev in širšimi razvojnimi načrti mesta.
Na obiskih mestnih četrti je po njegovih besedah slišal tudi opozorila, da imajo lokalne skupnosti premalo denarja in pristojnosti celo za manjša vzdrževalna dela. Zato se zavzema za več sredstev, s katerimi bi lahko upravljale neposredno.
V zaključni razpravi je poudaril, da prebivalci pogosto ne pričakujejo velikih projektov, temveč predvsem urejene osnovne pogoje za življenje.
»Ljudje si v bistvu ne želijo velikih čudežev, želijo si lažje, vsakdanje kvalitetno življenje,« je povedal Greiner.
Med takšnimi potrebami je omenil urejeno pot do doma, oskrbo z vodo, mir v bivalnem okolju ter možnosti za kulturno in družabno življenje.
Katja Koren: Najprej prisluhniti prebivalcem, nato določiti odgovorne za izvedbo
Katja Koren je poudarila, da pravične razdelitve občinskega denarja ni mogoče določiti zgolj s številom prebivalcev posamezne mestne četrti ali krajevne skupnosti.
Po njenem mnenju je treba najprej ugotoviti, kaj ljudje v svojem okolju dejansko potrebujejo. Pri tem je opozorila, da niso vse pomembne izboljšave povezane z velikimi investicijami.
»Prvo pravilo, ki je, da se moramo začeti poslušati,« je dejala Koren.
Kot primer je navedla obnovo ceste do posameznega doma, ki lahko prebivalcem pomeni več kot veliko dražji razvojni projekt drugje v mestu.
Zato bi po njenih besedah morala občina usklajevati širše razvojne načrte s potrebami vsakdanjega življenja. Pri tem se ji ne zdi smiselno vnaprej določiti enotnega finančnega ključa, po katerem bi posameznim območjem pripadal določen znesek.
V nadaljevanju je dodala, da pogovor s prebivalci sam po sebi še ni dovolj. Za posamezne naloge bi bilo treba določiti odgovorne osebe, jasne prednostne naloge in spremljati njihovo uresničevanje.
»Moramo postaviti odgovorne osebe, da moramo postaviti prioritete in potem to tudi odkljukati, da bo dejansko vsaka mestna četrt dobila to, kar ji pripada,« je poudarila.
Matevž Frangež: Več sodelovanja že pred začetkom velikih projektov
Matevž Frangež je opozoril, da prebivalcev ni dovolj vključiti šele takrat, ko je občina o pomembnih investicijah že odločila.
Zavzel se je za zgodnejše in bolj vključujoče javne razprave, zlasti pri projektih, ki pomembno vplivajo na življenje posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
»Glejte, v vsakem primeru politika izvršenih dejstev nikoli ni dobra,« je poudaril.
Frangež je izpostavil pomen odkritega dialoga med občino in lokalnimi skupnostmi. Po njegovem mnenju bi morala občina skupaj z njihovimi predstavniki določiti ključne investicije in jih razporediti v večletni načrt.
Pri tem je opozoril, da občinski proračun ne omogoča takojšnje izvedbe vseh projektov. Zato bi morali prebivalci vedeti, katere investicije bodo prišle na vrsto in v kakšnem časovnem okviru.
V razpravi je bilo omenjeno tudi njegovo zavzemanje za povečanje sredstev participativnega proračuna, vendar je v odgovoru poudarek namenil predvsem širšemu sodelovanju pri načrtovanju razvoja mesta.
»In vsakdo bo razumel, da vse ne more priti na vrsto takoj, hkrati pa moramo vsi skupaj razumeti, da vse pa mora slej ko prej priti na ustrezno mesto prioritet v celotnem mestu,« je dejal Frangež.
Njegov predlog tako temelji na usklajevanju potreb posameznih območij in dolgoročnem načrtovanju občinskih investicij.
Andrej Bauman: Mestne četrti potrebujejo več pristojnosti, ne le obljub
Andrej Bauman je ocenil, da odnos občine do mestnih četrti in krajevnih skupnosti v zadnjih letih ni bil ustrezen.
»Potrebno je biti realen in priznati, da se je v zadnjih letih odnos do mestnih četrtin in krajevnih skupnosti bil rahlo mačehovski,« je dejal.
Po njegovem mnenju bi morale mestne četrti in krajevne skupnosti dobiti več sredstev in pristojnosti. Njihovi predstavniki bi morali občini posredovati potrebe prebivalcev, mestna uprava pa bi morala poskrbeti za izvedbo dogovorjenih nalog.
Med konkretnimi predlogi je predstavil športno-urbane centre, ki bi bili namenjeni različnim generacijam. Dopoldne bi jih lahko uporabljali starejši za dnevne aktivnosti in druženje, popoldne pa otroci in drugi prebivalci za športne ter prostočasne dejavnosti.
Kot možni lokaciji je omenil območje Kovinarja na Teznu, kjer je govoril tudi o novi zdravstveni postaji, ter Radvanje.
Posebej je opozoril na dostopnost osnovnih storitev v posameznih delih občine. Pri tem je navedel Malečnik in težave z zagotavljanjem prostorov za splošnega zdravnika.
»Ne sme se zgoditi, da v Malečniku nimajo dostopa do splošnega zdravnika, zaradi tega, ker prostorsko stvar ni urejena,« je poudaril Bauman.
Ob tem je opozoril tudi na potrebe starejših prebivalcev in poudaril, da številne izboljšave ne zahtevajo velikih investicij, temveč predvsem več posluha občine.
