Po dveh desetletjih obstoja, v časih, ko se zdi, da so vsi glasbeni žanri že odkriti, so se vodilni domači metalci lani spopadli še z akustičnim izzivom in konec leta izdali šesti album Transnatura, s katerim rušijo žanrske okvirje, raziskujejo in povezuj

Večerov oder je včeraj gostil zanimivo mešanico rockersko pihalnega tria Vasko Atanasovski rock trio in težkometalno Noctiferio v akustični preobleki. Večer, ki je dajal več vprašanj kot odgovorov, saj si je bilo do zdaj težko predstavljati kako Vasko Atanasovski segreva publiko pred nastopom Noctiferie.

Od včeraj dalje si lahko. In sploh ni bilo tako čudno. Morda vseeno. Da bi Vasko Atanasovski lahko bil ostrejši in udarnejši od Noctiferie? Lahko. Vendar včeraj kljub vsemu ne. Med drugim je za to poskrbel vokalist Noctiferie, Giani Poposki, ki se kljub »izštekanosti« benda, krulečemu vokalu ni želel odpovedati.

Želja po akustiki zorela že nekaj časa

Giani Poposki je pred koncertom za Mariborinfo povedal, da je želja po akustiki med njim in kitaristom Igrojem zorela že nekaj let, ko sta se zafrkavala, da bi v takšnem primeru bend poimenovala ansambel Večna noč, saj je Noctiferia izpeljanka iz demona Noctifer, ki pomeni večna noč.

»Ideja je torej že bila, vendar zgolj v formatu pogovora brez resne podlage, ki jo je nato v realnost povlekel Jure Longyka, ko nas je povabil k projektu Izštekani,« je povedal Poposki.

»Potem pa se je bilo potrebno usesti in našo glasbo prearanžirati, saj bi bil zgolj izklop inštrumentov preveč dolgočasen. Nato je naš bivši kitarist Damjan Tomoski, ki je tudi kompozitor, komade prearanžiral v jazz, swing in podobne žanre, ki se odlično skladajo z akustiko. Temačnost pa smo z grobim vokalom kljub vsemu želeli ohraniti,« je še povedal Poposki in dodal, da je bil na začetku nekoliko nesiguren, saj spevnega vokala praktično nikdar ni pel in moral zato veliko več vaditi kot ostali. »Zdaj sem kar zadovoljen,« zaključi Poposki.

V ospredju glasba

Včerajšnji koncert Noctiferie v akustični preobleki je bil drugačen predvsem iz razloga, da je bila tokrat v ospredju izključno glasba, ki se je prej močno prepletala z Gianijevim vokalom in bila bitko za prevlado. V akustični verziji jo je definitivno dobila, saj je vokal deloval zgolj kot spremljava in ne narekovalec tempa. Kljub vsemu pa to skupini ni vzelo oderske prezence in temačnosti, vzelo je zgolj glasnost, ki se metala drži kot vinjen ograje.

Noctiferia so svojo glasbo namreč slekli do njenih temeljev, jo očistili težkih rifov, agresivnih ritmov in jo obogatili s stilskimi izleti v jazz, gypsy swing, country glasbo, mestoma se je čutil tudi španski in balkanski temperament. Nekatere so dopolnili z brass sekcijo, druge z godali, tretje z ženskim vokalom, variiranje z detajli, ritmiko in hitrostjo je pogosto. Dobro prearanžirana glasba je v živo delovala zelo sveše in z Gianijevim grobim vokalom precej samosvoje. Glasba, ki bi svoje mesto lahko našla tudi v kakšnih grozljivkah.

»Meni je končna slika super, ker sem se bal, da bo akustična verzija sestavljena zgolj iz akustične kitare, basa in bobna,« zaključi Poposki, ki je včeraj na odru deloval zelo samozavestno, kar je čutila tudi publika in vsak komad nagradila z glasnim aplavzom. Me publiko je bilo videti tudi nekaj starejših obrazov, ki se kljub tršemu vokalu niso pustili odgnati in tako dokazali, da je glasba resnično univerzalni jezik, ki včasih potrebuje zgolj nekaj drugačnih stavkov, da jo razume tudi popoln tujec.

Sicer nova preobleka Noctiferie ni ravno magnet za divje vrtenje dolgih las in skakanje po plesišču kot smo si cer vajeni dogajanja na njihovih koncertih, je pa kljub vsemu dovolj udarna, da poslušalcu ne dovoli popolne statičnosti. Na trenutke so, morda tudi zaradi statične prezence, spominjali celo na Laibach, vendar v naslednjem trenutku z žgočim vokalom opozorili, da gre za težkometalne divjake, ki so celo že igrali na legendarnem metalskem festivalu Wacken v Nemčiji. »To je res bila nora izkušnja, sploh zame, ki imam rad velike odre in koncerte, saj mi to daje energijo, medtem ko mi jo majhni koncerti s petimi obiskovalci, jemljejo. Je pa nastop na Wackenu kljub vsemu imel konotacijo pritiska, ki sem ga čutil ves čas nastopa v smislu, da mi vsi gledajo pod prste in da moram zdaj resnično dati vse od sebe,« se na Wacken spomni Poposki.

Za popolni efekt je včeraj okoli Večerovega odra, manjkala zgolj megla, ki bi mističnosti akustične Noctiferie dala oprijemljivo grozo. Morda celo edini koncert na letošnjem festivalu, ki ga dež ne bi uničil, ampak zgolj popestril, osmislil.

Kritik na spremembo stila ni bilo veliko

»Začuda kritik na akustično verzijo ni bilo veliko, kar je za Slovenijo, polno nevoščljivih pogledov, pravzaprav redkost. Tudi ortodoksni metalci so rekli, da zadeva ni slaba, četudi niso skakali od navdušenja. Gre pač za en korak naprej tudi kar se tiče naših osebnosti, saj ne poslušamo samo metala, ampak tudi druge glasbene zvrsti. Pač igramo v metal bendu, kar pa ne pomeni, da smo za druge zvrsti gluhi,« je o glasbenih spremembah razglabljal Poposki in zaključi, da ima še mnogo idej, ki pa jih je ob vsej popolavi najrazličnejših žanrov in internetne dostopnosti težko narediti uspešne, saj ljudje že težko ločijo zrno od plev. »Prav iz tega razloga je tako težko živeti od glasbe, kar je moja največja želja, saj gre za plemenito umetnost, četudi alternativno ali pa prav zaradi tega,« še na koncu doda Poposki in preko Mariborinfa vabi glasbenike, da se mu pridružijo pri novih idejah, ki so usmerjene v nekoliko bolj rockersko-stonerske vode.

»V prihodnosti bi pač rad izdal čimveč plat in odigral čimveč koncertov tako z Noctiferio kot morda še s kakšnim drugim glasbenim projektom. Življenje na turneji je zame popolno življenje,« pogovor zaključi Poposki.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice