Bolniki so nameščeni v začasnih prostorih brez ustreznih izolacij, projekt nove infekcijske klinike pa se zapleta zaradi razveljavljenega razpisa in sporov glede cene.
Osrednji infektološki oddelek za severovzhodno Slovenijo je preseljen v začasne prostore mariborske psihiatrije, kjer pa za bolnike pogosto zmanjka prostora.
Na voljo je 26 sob, v posamezni jih je lahko tudi po pet, svojih sanitarij pa v sobah nimajo – uporabljati morajo skupne.
»Gre za bolnike, ki imajo različne nalezljive bolezni in zahtevajo tudi različne vrste izolacij in tudi drugih ukrepov pri zdravljenju.
Zato so pogoji, v katerih sedaj delujemo res improvizirani,« razlaga Nina Gorišek Miksić, iz oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Vsaka soba z možnostjo izolacije
V stalni selitvi pa je tudi enota za intenzivno infektologijo.
»Imamo 11 postelj, od tega sta dve, ki omogočata izolacijo. V moderni infektologiji bi praktično vsaka soba potrebovala možnost izolacijo,« pojasnjuje Davor Petek iz Enote za intenzivno infektologijo iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Prav v njegovi enoti zdravijo tiste najhuje bolne, med epidemijo covida bolnike na respiratorjih.
»Ti posegi terjajo sterilnost - torej, da mi bolniku, ki je prišel v bolnišnico z okužbo A ne vnesemo okužbe B - to je včasih zelo improvizirano zagotavljati,« dodaja Petek.
Ustreznih izolacijskih sob, v katerih bi lahko ležal le en bolnik, praktično nimajo. Prostori, kjer so že leta nameščeni infekcijski bolniki, pa zanje niso primerni.
Tako, kot so morali že leta 2019, bi tudi zdaj v primeru nove epidemije, bili prepuščeni lastni improvizaciji.
Niš se (še) ne dogaja
Projekt gradnje nove infekcijske klinike v Mariboru je bil že leta 2021 uvrščen v Načrt za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da so bila zagotovljena evropska nepovratna sredstva.
Po prvotnih načrtih naj bi moral nov oddelek infekcijske stavbe stati že 2027, a od januarja lani, ko so porušili staro dotrajano stavbo, se na tem mestu še vedno nič ne dogaja.
Upanje, da bo nova stavba infekcijske klinike zgrajena do leta 2027 pa iz dneva v dan bolj ugaša.
Razpis za gradnjo so na portalu javnih naročil na ministrstvu za zdravje objavili letos maja.
Dražje kot v Ljubljani
Ponudbo v višini skoraj sto milijonov evrov je oddala skupina GH Holding s partnerji. Primerjava z ljubljansko infekcijsko kliniko je pokazala nesorazmerno višje stroške v Mariboru.
Mariborska novogradnja naj bi imela osemnajst tisoč tristo šestdeset kvadratnih metrov – več kot šest tisoč manj kot v Ljubljani – a bi bila po pogodbeni vrednosti dražja za več kot milijon evrov, na kvadratni meter pa kar za tisoč štiristo šestinšestdeset evrov.
V GH Holdingu se z razveljavitvijo razpisa ne strinjajo, zato so na državno revizijsko komisijo vložili zahtevek za revizijo.
»Ker pač želimo obrazložitev, zakaj je bil projekt ustavljen. Si pa predstavljam, da je problem sicer v slabo pripravljenem projektu in nerealnih cenovnih pričakovanj Ministrstva za zdravje,« pravi Blaž Miklavčič, direktor GH Holding.
Včeraj bi bilo prepozno
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis, je ponujeno ceno označil za nesprejemljivo in se spraševal, kako je lahko beton v Mariboru dražji kot v Ljubljani.
Da je res nekoliko dražji, priznava tudi Blaž Miklavčič iz GH Holdinga, nikakor pa ne dva in polkrat – primerjava na ministrstvu je bila, pravi, povsem špekulativna.
Novo javno naročilo bo možno šele po odločitvi državne revizijske komisije. Kako dolgo bodo bolniki in osebje še delali in čakali v pogojih, ki niso narejeni za infekcijsko medicino?
»Mi lahko delujemo toliko časa, koliko je potrebno. Gre za paciente,« pravi Petek.
Novo infekcijsko kliniko potrebujejo nujno. »Če bi jo dobili včeraj, bi bilo že prepozno,« je za konec še dodala sogovornica.
