Lanska častna občana Maribora Alfi Nipič in Mima Jaušovec in prejemnik zlatega grba igralec Bojan Maroševič (foto: Mediaspeed).
Za pomembno delo in zasluge bo Mestna občina Maribor tudi letos podelila priznanje za častnega občana mesta. Lani sta častitljivi naziv prejela Alfi Nipič in Mima Jaušovec, sedaj pa je znano, kdo je letošnji prejemnik.

Častni občan mesta Maribor je priznanje Mestne občine Maribor, ki ga podeljuje mestni svet, in sicer posameznikom za izjemno pomembno delo in zasluge, ki pomenijo izjemni prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Maribora.

Te osrednje nagrade mesta podelijo vsako leto v počastitev praznika Mestne občine Maribor, ki se obeležuje 20. oktobra, na dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164.

Med častnimi občani so med drugim tudi nekdanji župan Alojz Križman, rektor Ludvik Toplak, zdravnik Kurt Kancler, pisatelj Boris Pahor, lani pa sta ta naziv prejela glasbenik Alfi Nipič in teniška igralka Mima Jaušovec.

Hkrati pa mestni svet ob najvišjem priznanju občine, nazivu častnega občana, podeljuje tudi zlati, srebrni in bronasti grb mesta Maribor in listine mesta Maribor. Znani so letošnji prejemniki.

Častni občan mesta Maribor bo Franc Čuš

Prejemnik priznanja častni občan mesta Maribor je letos Franc Čuš, ki je bil po obrazložitvi občine ključna oseba v obdobju transformacije mesta od leta 1990 naprej.

»S svojimi pobudami in delovanjem je v mariborski regiji usmerjal vse elemente gospodarskega razvoja, kar je dolgoročno privedlo do ponovnega gospodarskega zagona mesta po osamosvojitvi Slovenije in po propadu mnogih velikanov v mestu,« je zapisano v obrazložitvi.

Čuš je bil kot podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Maribor zadolžen za področje gospodarstva v najbolj kritičnem obdobju nastajanja nove države od leta 1990 naprej. Usklajeval je interese mariborskega gospodarstva, vodil razvojne projekte in izvajal številne pomembne naloge v prestrukturiranju mariborskih podjetij.

Takrat je bila ustanovljena Mariborska gospodarska razvojna korporacija, ki se je kasneje preimenovala v Mariborsko razvojno agencijo, njen prvi direktor pa je bil prav Franc Čuš.

»Obširna dejavnost, podprta s številnimi dosežki za regijo in mesto, njegova strokovna dejavnost in poznavanje njegovih odličnih osebnostnih lastnosti, so nedvomni pokazatelji, da zasluženo Franc Čuš prejme priznanje častni občan mesta Maribor v znak zahvale in spoštovanja za veliko pomoč pri oživitvi mariborskega gospodarstva ter kreiranju podpornega okolja za razvoj podjetništva,« so še zapisali v obrazložitvi.

Zlati grb v roke mestnemu viničarju

Zlati grb mesta Maribor pa letos prejme Stance Kocutar, mestni viničar, skrbnik Stare trte, agronom, profesor geografije in zgodovine.

»S preučevanjem zgodovine je postal odličen poznavalec zgodovinskih dejstev v različnih časovnih obdobjih, predvsem pa v obdobju pred in med osamosvojitvenimi procesi in s tem daje ogromen prispevek k ohranjanju zgodovinskih dejstev,« so na občini zapisali v obrazložitvi.

Pri tem dodajajo, da se njegova ljubezen do mesta in dediščine vidi tudi v njegovi skrbi za Staro trto. Zlati grb mu bodo tako podelili »za pomemben in neprecenljiv prispevek k razvoju, promociji in ugledu mesta Maribor doma in v tujini ter za dodano vrednost kulturi na številnih različnih področjih in dejavnostih«.

Srebrni grb Maribora v roke Dunji Bezjak

Na drugi strani pa bodo za več kot dvajsetletno nesebično delo na prepoznavnih in uspešnih projektih povezovanja in promocije slovenske ter hrvaške kulture s poudarkom na Mariboru srebrni grb mesta Maribor podelili Dunji Bezjak.

Bezjak, ki je rojena v Slavonskem Brodu na Hrvaškem, je bila profesorica nemškega in angleškega jezika, ki je vse do upokojitve delala na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji v Mariboru.

Deluje na humanitarnem, socialnem, kulturnem in izobraževalnem področju ter na področju povezovanja društev, združenj in organizacij, promocije kulture, spoznavanja in spodbujanja različnih projektov, dogodkov in obletnic.

»Je neumorna ambasadorka hrvaške kulture v Sloveniji in slovenske kulture na Hrvaškem, ki že vrsto leto povezuje ljudi in kraje obeh domovin, promovira umetnike in pesnike ter prireja izredna kultura srečanja. Oblikujejo jo povezovanje, odpiranje priložnosti, nesebično podpiranje kulturnikov in umetnikov ter delo na humanitarnem področju,« še poudarjajo na občini.

Listine letos v roke MKC Maribor, hortikulturnega društva in Društva UP-ornik

Ne nazadnje pa bo Mestna občina Maribor podelila tudi listine mesta Maribor. Te bodo letos prejeli Mladinski kulturni center Maribor, Hortikulturno društvo Maribor in Društvo UP-ornik.

Mladinski kulturni center Maribor je bil ustanovljen pred tridesetimi leti in še danes izvaja programe, ki segajo na področje kulture, umetnosti, mladinskega sektorja in mladinske infrastrukture

»Ves svoj čas delovanja je svoje programe namenjal mladostnikom, in odraslim ljubiteljem sodobne umetnosti in urbane kulture. Nenehno je dopolnjeval, nadgrajeval ter znal vedno odgovoriti na spreminjajoče se potrebe primarne ciljne publike mladih in njihovih izzivov,« so zapisali v obrazložitvi.

Hortikulturno društvo Maribor pa je bilo ustanovljeno že leta 1869, njegov takratni glavni namen delovanja pa je bila izvedba zasaditev mariborskega Mestnega parka in ostalih javnih zelenih nasadov v mestu.

»Po 154 letih svojega delovanja še vedno deluje na področju mestnih zelenih površin, svoje aktivnosti pa je razširilo tudi na področje ohranjanja narave in varstva okolja. Najstarejša tovrstna nevladna organizacija v Sloveniji je zaslužna, da je mesto prepoznavno kot zelena destinacija,« poudarjajo na občini.

Društvo UP-ornik pa je s svojim delovanjem pričel v letu 2016, katerega povod je bil odvzem varstvenega dodatka upokojencem in tako se je pričelo poslanstvo UP-ornika, da s humanitarnostjo omogoča preživetje čim večjemu številu ljudi, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva v Sloveniji.

»S svojim delovanjem skušajo ohranjati in zagovarjati človekove pravice in temeljne svoboščine vseh skupin prebivalstva, povezujejo pripadnike ranljivih skupin v kulturne, športne in druge aktivnosti, zagotavljajo in se borijo za enakopravnost in enake možnosti za najranljivejše skupine prebivalstva in spodbujajo k njihovi avtonomnosti pri uporabi vseh vrst storitev ter družbenih institucij,« zaključujejo na občini.

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
HULK (ni preverjeno)

Ko si enkrat dovolj star veljaki kar tekmujejo med seboj, kateri ti bo nalepil več medalj in priznanj....

Proti davkom (ni preverjeno)
Ma poceni denar (ni preverjeno)

pobiraju ker su ljudstvo ovce ... Volkovi bi se bogatili bez dela

In reply to by Proti davkom (ni preverjeno)

Tut politike s… (ni preverjeno)
doko iz srbije (ni preverjeno)

zašto ima baba veliko guzo
da ne padne kroz prozor
kad prozore puca

In reply to by Tut politike s… (ni preverjeno)

Si naiven ne t… (ni preverjeno)

bez dacaref ne bi bilo tajne policijske mafiju ma za modus operandi nemu treba medalje

In reply to by HULK (ni preverjeno)

pohorski bataljon (ni preverjeno)

kdo pa je tisti na slik s tako žabjo faco
grd je ko žaba
VSAK PRAVILEN ODGOVOR ČASTIM PIR

Pohorčan (ni preverjeno)

Aksentije Persenovič - Žabon

In reply to by pohorski bataljon (ni preverjeno)

Vlado Slamomlatov (ni preverjeno)

Beda.

Kaj pa mladi (ni preverjeno)

bez izobrazbe, nezaposleni, delavci, socialci, bolani ... https://www.zurnal24/slovenija/upokojencem-se-lahko-smeji-toliko-visje-…

In reply to by Vlado Slamomlatov (ni preverjeno)

Pohorčan (ni preverjeno)

Ka pa te največa surla in žabon Maribora?

Starejše novice