Zrakoplovi nad Glavnim trgom, letala in futuristična železnica visoko nad mestnimi strehami. Razglednica iz leta 1918 prikazuje, kako so si pred več kot stoletjem predstavljali Maribor prihodnosti.
Kako bo videti Maribor čez desetletja ali celo stoletja? S tem vprašanjem so se ukvarjali že prebivalci mesta v začetku 20. stoletja.
Pokrajinski muzej Maribor je ob Evropskem tednu mobilnosti iz svojega arhiva izpostavil razglednico iz leta 1918, ki prikazuje idejo o podobi Maribora v prihodnosti – v letu 2115.
Na futuristični upodobitvi Glavnega trga je mogoče opaziti promet, precej drugačen od tistega, ki so ga Mariborčani poznali pred več kot sto leti.
Letala, cepelini in promet nad mestnimi strehami
V ospredju razglednice je živahen mestni utrip s cestami, polnimi vozil. Nad strehami pa se pojavljajo letala, cepelini ter futuristična železnica oziroma druga lebdeča prometna sredstva.
Razglednica je zanimiv primer retro-futurizma, žanra, ki je bil posebej priljubljen v obdobju pred prvo svetovno vojno, ko so tehnološki preboji burili domišljijo Evrope.
Le 13 let pozneje nad Mariborom zares cepelin
Ena od podob, ki so jo na razglednici leta 1918 postavili v Maribor prihodnosti, pa ni dolgo ostala zgolj futuristična zamisel. 12. julija 1931 je mesto preletela zračna ladja Graf Zeppelin.
O dogodku je dan pozneje, 13. julija 1931, poročal mariborski večernik Jutra pod naslovom »Zeppelin nad Mariborom«.
»Včeraj popoldne krog 15. je res majestetično priplul od zapada po toku Drave in je plaval preko Mariborskega otoka in Maribora v višini nekaj sto metrov, tako nizko, da se je razločno videl napis na zračni ladji,« so zapisali.
Prihod zračne ladje je v mestu povzročil veliko zanimanja. Kot so zapisali, so stanovalci hiteli na ulice, da vidijo zračnega orjaka: »Na Mariborskem otoku, kjer je bilo na tisoče kopalcev, pa so ga ti seveda navdušeno pozdravljali.«
Graf Zeppelin je nato nadaljeval pot: »Zračna ladja je krenila nad Mariborom v severno-vzhodno smer proti Radgoni.«
Od futurističnih prevoznih sredstev do »Mobilnosti za vse«
Pred več kot sto leti so ob razmišljanju o prihodnosti veliko pozornosti namenjali predvsem temu, s kakšnimi prevoznimi sredstvi bomo nekoč potovali.
Danes mobilnost razumemo širše, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Pomembno ni le, kako potujemo, ampak tudi, ali je mesto dostopno vsem.
Ob Evropskem tednu mobilnosti, ki med 16. in 22. septembrom poteka pod letošnjim geslom »Mobilnost za vse«, zato izpostavljajo vprašanje, kako ustvariti Maribor, po katerem se lahko varno, dostopno in čim bolj samostojno gibljemo vsi – ne glede na telesne zmožnosti, starost ali druge okoliščine.
»Mesto prihodnosti namreč ni le mesto novih načinov prevoza, temveč mesto, v katerem lahko vsakdo pride tja, kamor želi,« so zapisali v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Kdaj bo hitra železnica Maribor – Ljubljana postala realnost?
Pred več kot stoletjem so si nad Mariborom predstavljali futuristično železnico, ki bi se vila visoko nad mestnimi strehami. Danes so načrti nekoliko bolj prizemljeni. Država preučuje možnost povsem nove hitre železniške povezave med Mariborom in Ljubljano.
Nova proga bi omogočala hitrosti do 250 kilometrov na uro, zanjo pa bi bilo treba zgraditi povsem novo traso. Na povezavi med Mariborom in Ljubljano naj po takšnem konceptu ne bi bilo vmesnih postaj.
Ko je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh v začetku leta skupaj z mariborskim županom Sašo Arsenovičem odprl prenovljene prostore Železniške postaje Maribor, je beseda nanesla tudi na hitro železniško povezavo.
Natančnega datuma uresničitve takrat ni želel napovedati. Na vprašanje, kdaj bi lahko takšno progo dejansko dočakali, je odgovoril: »Še vsaj kakšnih 20 let ne.«
V načrtih tudi predor pod starim mestnim jedrom
Ena izmed aktualnih prometnih zamisli je tudi predor pod starim mestnim jedrom, s katerim bi del motornega in tranzitnega prometa umaknili pod površje mesta.
Po načrtih bi predor potekal pod Slovensko ulico, od križišča Gosposvetske in Vrbanske ceste na zahodu do križišča Titove ceste s Partizansko cesto in Prešernovo ulico na vzhodu, v skupni dolžini približno 980 metrov.
Takšna rešitev naj bi razbremenila mestno središče in lokalno prebivalstvo tranzitnega prometa, obenem pa naj bi bila cenejša od morebitne gradnje severne obvoznice.
