V Sloveniji so znova zaznali pojav »halo mama prevar«, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke ali druge družinske člane. Z neznane številke pošljejo sporočilo, nato pa pod pretvezo nujnosti prosijo za denar.
Združenje bank Slovenije opozarja na ponovno pojavljanje SMS-prevar, pri katerih goljufi skušajo žrtve prepričati, da jim piše njihov otrok oziroma drug bližnji družinski član.
Sporočilo lahko vsebuje besedilo, kot je »Živjo, mama, to je moja nova številka« ali »Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko«.
Goljufi običajno pojasnijo, da so telefon izgubili ali poškodovali.
Komunikacijo želijo preseliti na WhatsApp ali Viber
Po prvem sporočilu skušajo komunikacijo nadaljevati prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber.
Nato ustvarijo občutek nujnosti in zaprosijo za finančno pomoč. Najpogosteje prosijo za plačilo računa, ker naj trenutno ne bi imeli dostopa do spletne banke, ali za denar za nakup novega telefona.
Žrtvi lahko pošljejo tudi podatke bančnega računa, ki je pod nadzorom goljufov, ali zahtevajo nakup predplačniških oziroma darilnih kartic.
Cilj je praviloma pridobiti denar, v nekaterih primerih pa tudi podatke o plačilnih karticah ali druge finančne podatke.
Kako prepoznati prevaro?
Posebej previdni bodite, če sporočilo prihaja z neznane telefonske številke, pošiljatelj pa se predstavlja kot vaš otrok ali drug družinski član.
Opozorilni znaki so tudi pojasnila, da ima pošiljatelj novo številko zaradi izgubljenega ali poškodovanega telefona, preusmerjanje na drugo aplikacijo za sporočanje, ustvarjanje občutka nujnosti ter prošnje za hitro nakazilo denarja ali posredovanje podatkov o plačilni kartici.
Združenje bank Slovenije poudarja, da goljufi pri tem računajo predvsem na čustveni odziv staršev oziroma bližnjih, ki želijo človeku v težavah čim prej pomagati.
Najprej pokličite na številko, ki jo že poznate
Če prejmete takšno sporočilo z neznane številke, na Združenju bank Slovenije svetujejo, da nanj ne odgovarjate in komunikacije ne nadaljujete.
Najprej preverite, kdo je pošiljatelj. Otroka oziroma drugega družinskega člana pokličite na telefonsko številko, ki jo že poznate in ji zaupate.
Denarja ne nakazujte, dokler niste povsem prepričani, komu ga pošiljate. Prav tako nikoli ne posredujte podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov na podlagi takšnih sporočil.
Če ste denar že nakazali ali podatke posredovali, čim prej kontaktirajte svojo banko ali hranilnico.
Od leta 2020 več kot 10.500 primerov spletnih goljufij
Podobne tehnike socialnega inženiringa se vse pogosteje pojavljajo tudi v poslovnem okolju.
Posebej izpostavljena so podjetja in organizacije, njihova računovodstva ter zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov in poslovne komunikacije.
Po podatkih, predstavljenih na skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, skupna škoda pa je presegla 167 milijonov evrov.
SI-CERT in slovenska policija zato pripravljata tudi brezplačni spletni seminar o goljufijah, ki ciljajo na računovodstva. Med drugim bodo predstavili direktorske prevare, vrivanje v poslovno komunikacijo, zlorabe e-bančnih računov in napredne phishing napade.
Na Združenju bank Slovenije ob vseh oblikah spletnih goljufij svetujejo preprosto pravilo: ustavite se, preverite, premislite in šele nato ukrepajte.
