Mariborčan je opozoril na večletne težave z ogrevanjem in odprl vprašanja glede moči toplotne postaje ter obračunavanja toplote. Za pojasnila smo se obrnili na Energetiko Maribor.
Po objavi zgodbe Mariborčana, ki je opozoril na večletne težave z ogrevanjem in odprl vprašanja glede toplotne postaje na Gorkega ulici 20, so se odzvali v Energetiki Maribor.
Zavračajo navedbe oziroma vtis, da naj bi bila obračunska moč 180 kilovatov določena brez podlage, ter podrobneje pojasnjujejo svojo vlogo pri dobavi in obračunu toplote.
Spomnimo ...
Na uredništvo Mariborinfo se je pred dnevi obrnil Mariborčan, ki s partnerico in tremi šoloobveznimi otroki živi v dvonadstropnem stanovanju na Gorkega ulici 20. Po njegovih navedbah ima stanovanje 161 kvadratnih metrov ogrevalne površine, s težavami pri ogrevanju pa naj bi se družina srečevala že od leta 2018.
Bralec trdi, da nekateri radiatorji v posameznih prostorih ne delujejo oziroma ne ogrevajo ustrezno. Na težave naj bi skozi leta opozarjal upravnike in distributerja toplote.
Ob preverjanju dokumentacije je nato odprl še vrsto vprašanj glede toplotne postaje, njene moči, obračunavanja in razlik med meritvami porabe.
V uredništvo nam je posredoval tudi izvedeniško mnenje sodnega izvedenca Jožefa Sekolovnika iz avgusta 2025.
Bralec opozoril na razliko med 100 in 180 kilovati
Ena osrednjih točk zgodbe je vprašanje moči toplotne postaje. Kot smo že poročali, je izvedenec ob ogledu in pregledu dokumentacije ugotovil, da je na toplotnem izmenjevalniku navedena moč 100 kilovatov. Enaka vrednost izhaja tudi iz projektne dokumentacije, ki jo je pregledal.
V izvedeniškem mnenju je obenem navedena obračunska moč 180 kilovatov, izvedenec pa iz pregledane dokumentacije ni ugotovil podlage za povečanje obračunske moči s 100 na 180 kilovatov.
Energetiko Maribor smo zato vprašali, kako pojasnjujejo razliko in na kateri podlagi je bila določena oziroma obračunavana moč 180 kilovatov.
Energetika: Gre za dva različna podatka
V Energetiki Maribor pojasnjujejo, da je treba najprej razlikovati med močjo, navedeno na toplotnem izmenjevalniku, ter pogodbeno oziroma obračunsko močjo odjemnega mesta.
Zavračajo, da bi bila obračunska moč 180 kilovatov za odjemno mesto TOP634 določena samovoljno oziroma brez podlage.
Po njihovih navedbah je bila določena na podlagi podatkov in dokumentacije, ki jih je pred začetkom dobave toplote posredoval takratni upravitelj oziroma pooblaščeni projektant.
Energetika pojasnjuje, da iz njihove dokumentacije izhaja, da je bila toplotna postaja ob dobavi leta 2007 sprva projektno obravnavana za potrebe novih mansardnih stanovanj in predvidenih kletnih ordinacij.
Kasneje naj bi bila sprejeta odločitev, da se priključijo tudi obstoječe stanovanjske enote. Projektivno podjetje T-biro je nato na poziv takratne Toplotne oskrbe Maribor posredovalo oceno skupnih toplotnih potreb priključenih oziroma predvidenih etažnih enot v višini 180 kilovatov.
Energetika navaja tudi podatek o 210 kilovatih
T-biro naj bi po navedbah Energetike podal tudi izjavo, da vgrajena toplotna postaja s priključno močjo 210 kilovatov zadostuje toplotnim potrebam dodatnih podstrešnih stanovanj na naslovih Gorkega 20 in Valvasorjeva 4.
V Energetiki obenem pojasnjujejo, da oznaka 100 kilovatov na samem toplotnem izmenjevalniku po njihovem pojasnilu ne pomeni nujno njegove edine možne obratovalne moči.
Dejanska zmogljivost ploščnega izmenjevalnika je, kot navajajo, odvisna tudi od obratovalnih pogojev, predvsem temperatur in pretokov.
Energetika Maribor pravi, da razpolaga tudi z izračuni proizvajalca Danfoss, iz katerih naj bi izhajalo, da lahko vgrajeni izmenjevalnik ob ustreznih obratovalnih parametrih pokriva tudi moč 180 kilovatov.
Kaj pa velike razlike med meritvami?
Drugo vprašanje smo Energetiki zastavili zaradi razlik med porabo na njihovem glavnem merilniku in seštevkom podatkov internih merilnikov oziroma delilnikov posameznih enot.
Sodni izvedenec je pri pregledu posameznih mesecev ugotovil precejšnje razlike. V enem od pregledanih mesecev je ta znašala približno 70 odstotkov, vendar izvedenec ni mogel zanesljivo ugotoviti njihovega vzroka.
Energetika odgovarja, da je tudi tukaj treba razlikovati med meritvijo skupne porabe toplote na odjemnem mestu in internimi merilniki oziroma delilniki posameznih etažnih enot.
Skupno porabo toplote ugotavljajo z obračunskim merilnikom na skupnem odjemnem mestu. Kot poudarjajo, gre za uradno merilno sredstvo, za katerega veljajo predpisi s področja meroslovja.
Delitev med stanovanja opravlja drugo podjetje
Delitev skupne porabe med posamezne etažne enote se po pojasnilih Energetike izvaja na podlagi mesečnega razdelilnika stroškov ogrevanja, ki ga pripravi pooblaščeni izvajalec delitve.
V konkretnem primeru je to KHD.
Energetika Maribor poudarja, da ni pristojna za izbiro, vgradnjo, kontrolo in vzdrževanje internih delilnikov oziroma merilnikov v posameznih enotah. Prav tako po njihovih navedbah ni pristojna za izvedbo in stanje internega ogrevalnega sistema objekta.
Zato po njihovem stališču razlika med skupnim obračunskim merilnikom in seštevkom podatkov internih merilnikov oziroma delilnikov sama po sebi ne pomeni napačnega obračuna Energetike Maribor.
Prav tako pojasnjujejo, da samo iz takšne razlike ni mogoče določiti njenega vzroka, ne da bi preverili celoten interni sistem.
Kot možne vzroke omenjajo interni sistem, izvedbo in lokacijo merilnikov, njihove nastavitve ter druge dejavnike.
Preverili podatke, ki so v njihovi pristojnosti
Energetika Maribor pravi, da je preverila podatke, ki sodijo v njeno pristojnost.
Dodajajo, da je v primeru dvoma o točnosti obračunskega merilnika na skupnem odjemnem mestu mogoče zahtevati njegovo kontrolo v skladu z veljavnimi predpisi.
Odprli smo tudi vprašanje priključitve treh enot iz sosednjega objekta na Valvasorjevi ulici 4. Bralec namreč zatrjuje, da so na isto toplotno postajo priključene tudi te enote, ob tem pa odpira vprašanje soglasij za takšno priključitev.
Kaj Energetika pravi o enotah z Valvasorjeve 4?
Energetika Maribor v odgovoru ni potrdila niti zanikala konkretne priključitve treh enot.
Pojasnili so, da vprašanja statusa posameznih etažnih enot, njihove vključitve v interni sistem ogrevanja, delitve stroškov ter soglasij etažnih lastnikov niso v njihovi pristojnosti.
Kot dobavitelj toplote po njihovih navedbah toploto zagotavljajo do skupnega odjemnega mesta, obračun pa izvajajo na podlagi veljavnih pogodb in podatkov, ki jih posreduje upravitelj oziroma pooblaščeni izvajalec delitve.
Za presojo zakonitosti morebitnih sprememb na objektu, soglasij etažnih lastnikov in statusa posameznih enot so po njihovih besedah pristojni drugi deležniki.
Zato, kot pojasnjujejo, Energetika Maribor teh vprašanj ne more potrjevati oziroma presojati zunaj svojih pristojnosti.
Po izvedenskem mnenju opravili preverjanje
Energetiko smo nazadnje vprašali še, ali so po seznanitvi z ugotovitvami sodnega izvedenca preverili pravilnost dosedanjih obračunov in delovanje sistema ter ali bi lahko sledil poračun.
Odgovarjajo, da so po seznanitvi z izvedenskim mnenjem preverili podatke, ki so v njihovi pristojnosti.
Pri tem so pregledali tudi arhiv sistema daljinskega nadzora, ki na tem odjemnem mestu beleži obratovalne parametre od leta 2009.
Iz teh podatkov po navedbah Energetike izhaja, da je bil na odjemnem mestu TOP634 nastavljen maksimalni pretok primarnega medija 3,15 kubičnega metra na uro, kar po njihovem pojasnilu ustreza pogodbeno določeni obračunski moči 180 kilovatov.
Dodajajo, da tudi elektronsko omejevanje zakupljene moči ni bilo nastavljeno pod vrednostjo 180 kilovatov.
Energetika: Razlogov za poračun ni
Na podlagi preverjenih podatkov Energetika Maribor, kot odgovarja našemu uredništvu, ni ugotovila podlage za sklep, da bi bila obračunska moč 180 kilovatov določena oziroma obračunavana brez podlage.
Prav tako po njihovih ugotovitvah zaradi nastavitev na strani Energetike Maribor ni prihajalo do nepravilnega obračunavanja.
Zato sporočajo, da na tej podlagi ni razlogov za poračun.
Ob tem so opozorili še na pomembno okoliščino: v povezavi z obravnavano problematiko trenutno potekata dva sodna postopka.
Zaradi tega se Energetika Maribor do posameznih ugotovitev izvedenskega mnenja ter vprašanj, ki so oziroma bi lahko postala predmet sodne presoje, dodatno ne želi opredeljevati.
V luči problematike, ki je bila opisana v članku z naslovom Mariborčan opozarja na nepravilnosti pri ogrevanju: »Obsojeni na še nadaljnje hladne zime v lastnem domu«, je Energetika Maribor zahtevala tudi objavo prikaza nasprotnih dejstev, ki ga prilagamo v nadaljevanju:
»Energetika Maribor zavrača navedbe oziroma vtis iz prispevka, da naj bi bila obračunska moč 180 kilovatov za odjemno mesto TOP634 – Gorkega 20, Valvasorjeva 4 določena brez podlage oziroma v nasprotju z razpoložljivo dokumentacijo. Obračunska moč 180 kilovatov je bila določena na podlagi podatkov, ki jih je takratni upravitelj oziroma pooblaščeni projektant posredoval dobavitelju toplote pred sklenitvijo pogodb o dobavi toplote in začetkom ogrevanja objekta.
Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, izhaja, da je bila toplotna postaja ob dobavi leta 2007 sprva projektno obravnavana predvsem za potrebe novih mansardnih stanovanj in predvidenih kletnih ordinacij, skupaj v okvirni moči 100 kilovatov. Naknadno pa je bila sprejeta odločitev o priključitvi obstoječih stanovanjskih enot objekta, kar je bilo projektno obdelano v dodatni dokumentaciji. Na poziv takratne Toplotne oskrbe Maribor je projektivno podjetje T-biro posredovalo oceno skupnih toplotnih potreb vseh etažnih enot, ki je ob upoštevanju podatkov upravitelja znašala 180 kilovatov.
Projektivno podjetje Tbiro je podalo tudi izjavo, da vgrajena toplotna postaja priključne moči 210kW zadostuje toplotnim potrebam priključitve dodatnih podstrešnih stanovanj na naslovih Gorkega 20 in Valvasorjeva ulica 4. Ta podatek je ob upoštevanju neizvedene ordinacije v kleti objekta in že priključene etažne enote (samostojna ločena toplotna postaja – fitnes) bil nato uporabljen kot podlaga za sklenitev pogodb o dobavi toplote in nastavitev elementov omejevanja na skupnem odjemnem mestu. V času sklenitve pogodb o dobavi toplote globoko v zimskem času leta 2007, katere so predpogoj za pričetek dobave toplote in ogrevanja objekta dobave toplote je bila to poleg prejetih podatkov o etažnih enotah edina minimalna dokumentacija, ki je omogočala pričetek ogrevanja objekta v zimi 2007.
Poudarjamo, da nazivna moč, navedena na toplotnem izmenjevalniku, ne pomeni nujno njegove edine možne obratovalne moči. Dejanska zmogljivost ploščnega toplotnega izmenjevalnika je odvisna od vhodnih obratovalnih pogojev, zlasti temperatur in pretokov na primarni in sekundarni strani. To je bilo etažnim lastnikom in upravitelju dodatno pojasnjeno tudi z izračuni proizvajalca Danfoss, iz katerih izhaja, da lahko vgrajeni izmenjevalnik ob ustreznih parametrih delovanja pokriva tudi moč 180 kilovatov. Zato zgolj oznaka 100 kilovatov na izmenjevalniku sama po sebi ne pomeni, da toplotna postaja tehnično ne bi mogla obratovati pri pogodbeno določeni obračunski moči, na katero so bili tudi nastavljeni vsi elementi omejevanja moči na pogodbeno (obračunsko) moč.
V prispevku je prav tako nepopolno predstavljen pomen razlik med porabo na obračunskem merilniku toplotne energije na skupnem odjemnem mestu in seštevkom meritev oziroma delilnikov po posameznih etažnih enotah (katerih naloga je zagotoviti zgolj enega od potrebnih parametrov za delitev porabljene toplote po zakonsko predpisanem postopku, kar izvaja upraviteljev izvajalec delitve (v tem primeru KHD d. o. o.) – vir: Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli). Obračunski merilnik na skupnem odjemnem mestu je uradno merilno sredstvo, podvrženo predpisom s področja meroslovja, rednim zakonskim kontrolam in možnostim izredne kontrole točnosti. Ta meritev predstavlja podlago za ugotovitev skupne mesečne porabe toplote na odjemnem mestu.
Delitev skupne porabe med posamezne etažne enote pa se izvaja na podlagi mesečnega razdelilnika stroškov ogrevanja, ki ga pripravi s strani lastnika oziroma upravitelja pooblaščeni izvajalec delitve. Energetika Maribor pri tem ni pristojna za določanje notranjih deležev porabe, za izbor, vgradnjo, kontrolo in vzdrževanje delilnikov ali merilnikov v posameznih etažnih enotah, niti za izvedbo in stanje internih ogrevalnih instalacij v objektu. Morebitne razlike med skupnim obračunskim merilnikom in internimi merilniki oziroma delilniki so zato predvsem vprašanje internega sistema ogrevanja objekta, njegove izvedbe, izolacije cevovodov, lokacije in pravilnosti vgradnje internih merilnikov, njihovega umerjanja ter načina delitve stroškov.
Energetika Maribor v zvezi s tem poudarja, da ima odjemalec oziroma predstavnik odjemalcev vedno možnost zahtevati kontrolo točnosti obračunskega merilnika na skupnem odjemnem mestu. Če bi se pri takšni kontroli ugotovilo, da merilnik presega predpisani največji dopustni merilni pogrešek, bi se posledice obravnavale v skladu z veljavnimi predpisi in sistemskimi obratovalnimi navodili. V obravnavanem primeru pa predmet pristojnosti Energetike Maribor ni presoja pravilnosti internih delilnikov oziroma merilnikov po stanovanjih ali internih instalacij objekta.
Glede navedb, da naj bi bile na isto toplotno postajo priključene tudi enote iz sosednjega objekta na Valvasorjevi 4, pojasnjujemo, da so statusne spremembe na internem sistemu ogrevanja, podatki o etažnih enotah, ogrevalnih površinah in vključitvi posameznih enot v delitev stroškov v pristojnosti upravitelja oziroma etažnih lastnikov. Energetika Maribor je zgolj dobavitelj toplote do skupnega odjemnega mesta in izvajalec obračuna na podlagi veljavnih pogodb ter mesečnih razdelilnikov, ki jih posreduje upravitelj oziroma pooblaščeni izvajalec delitve.
Energetika Maribor je tudi po seznanitvi z izvedeniškim mnenjem preverila podatke, ki so v njeni pristojnosti. Iz arhiva sistema daljinskega nadzora, ki na odjemnem mestu od leta 2009 beleži obratovalne parametre, izhaja, da je bil na odjemnem mestu TOP634 nastavljen maksimalni pretok primarnega medija 3,15 kubičnih metrov na uro, kar ustreza pogodbeno določeni obračunski moči 180 kilovatov, in da elektronsko omejevanje zakupljene moči ni bilo nastavljeno pod vrednostjo 180 kilovatov. Energetika Maribor mora na odjemnem mestu zagotavljati predpisane minimalne temperaturne in tlačne pogoje, ne more pa prevzemati odgovornosti za kakovost delovanja internega ogrevalnega sistema objekta, ki je v lasti in pristojnosti lastnikov, upravitelja in izvajalcev internih instalacij.
Ker v zvezi z navedenimi obračunskimi mesti in obravnavano problematiko poteka tudi še sodni postopek - oziroma dva, bi bilo mogoče kakršno koli nadaljnje razglabljanje (kot tudi že objavljeno) razumeti kot prejudiciranje na rezultat postopkov v teku, vsled česar se bomo dodatnega pojasnjevanja in komentiranja poročila izvedenca za zdaj vzdržali.«
