Kulturni program, ki so ga pripravili na vseh treh enotah Osnovne šole Duplek, je navdušil zbrano občinstvo.
V torek, 23. decembra, so učenci in učitelji na vseh treh enotah Osnovne šole Duplek pripravili proslavo, ki je združila ponos na preteklost in optimizem za prihodnost.
Kulturni program, ki so ga pripravili na vseh treh enotah šole, je bil pravi 'izbran šolski cvet'. Na odru so se zvrstili zborovski in solo pevski nastopi, ob katerih se je naježila koža, dramski in glasbeni vložki pa so znova dokazali, da šolska kultura v Dupleku iz leta v leto raste.
Prisrčni nastopi učencev
Poseben pečat so dogodku dali prvošolčki, ki so kot častni gostje v znak domoljubja prejeli slovensko zastavo, občinstvo je bilo nagrajeno s krasnimi kulturnimi točkami, ki so ogrela srca vseh prisotnih, vključno z županom občine Duplek Mitjo Horvatom.
Od folklornega izročila do sodobnih plesnih in gimnastičnih korakov je šola pokazala svojo raznolikost. Piko na i je postavila akrobatna točka presenečenja, ki je obiskovalcem dobesedno vzela dih in zaokrožila leto 2025 z izjemno pozitivnim predznakom.
Osrednji del slovesnosti je bil namenjen dnevu samostojnosti in enotnosti. Ravnatelj šole Tomaž Repenšek je v svojem nagovoru poudaril, da prazniki niso le pogled v preteklost, temveč izpostavljajo ključno vprašanje za današnji čas: »Kaj delamo danes za to, da bo jutri bolje?«
Ravnatelj je izpostavil, da pravo domoljubje presega zunanje simbole:
»Domoljubje ni v mahanju in izobešanju zastave, ni v poveličevanju ene rase nad drugo, ni v merjenju moči in spoštovanja, kdo ima več bogastva, ni v uničevanju skupne lastnine, ni v nespoštovanju, sovraštvu avtoritet družbe.
Je v tem, da znamo kljub razlikam stopiti skupaj, se spoštovati in delati za skupno dobro – v družini, šoli, občini in širše v Evropi.«
Znanje in ohranjanje skupnih vrednot
V svojem govoru se je dotaknil tudi poslanstva sodobne šole, ki ne sme biti le prostor faktografskih podatkov. Poudaril je pomen čustvene inteligence in empatije, saj »izobrazba brez srca ne gradi skupnosti, temveč le osamljene posameznike«.
Zaključil je z mislijo, da so znanje, bralna pismenost in ohranjanje skupnih vrednot, kot so delavnost, poštenost in slovenski jezik, naši ključni ščiti za prihodnost.
