V Mariboru so tudi letos opozorili na pomen zelenih površin v mestu. Termalne meritve z dronom so pokazale, da se kamnite in osončene površine segrevajo precej bolj kot območja pod drevesnimi krošnjami.
Ko se mesto razgreje, se hitro pokaže, kateri prostori prebivalcem ponujajo vsaj nekaj olajšanja in kateri vročino še dodatno zadržujejo.
Prav zato so v Mariboru tudi letos s pomočjo termalne kamere preverjali, kako velike so temperaturne razlike med zelenimi in tlakovanimi površinami.
Meritve, ki jih Hortikulturno društvo Maribor že več let izvaja v sodelovanju z Gasilsko brigado Maribor, so tokrat potekale na Glavnem in Slomškovem trgu.
Namen akcije je opozoriti na pomen dreves, zelenih površin in tako imenovanih zelenih otokov, ki v času vse pogostejših vročinskih valov postajajo vse pomembnejši del kakovostnega bivanja v mestu.
Dron preletel Glavni in Slomškov trg
Predstavniki Gasilske brigade Maribor so se povabilu društva odzvali tudi letos in v nedeljo, 28. junija 2026, s profesionalnim dronom preleteli dve izbrani lokaciji v središču mesta.
Tokrat so pod drobnogled vzeli Glavni trg in Slomškov trg. Prav slednji je v zadnjem času vzbudil precej pozornosti javnosti po napovedi Mestne občine Maribor, da naj bi v prihodnje zaživel v novi podobi.
Slomškov trg ima sicer dolgo zeleno zgodovino. Park na trgu, poimenovanem po slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku, je bil zasajen že leta 1891. Stare razglednice in fotografije iz tistega časa pričajo o takratni želji mestnih oblasti, da Maribor približajo parkovno urejenim evropskim mestom.
S tem je povezano tudi Mariborsko olepševalno društvo, ustanovljeno leta 1869, ki danes deluje kot Hortikulturno društvo Maribor.
Drevesa kot naravna zaščita pred vročino
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič, tudi vodnik v Regijskem parku Pohorje in član Sveta za javno zdravje in okolje pri Mestni občini Maribor, je poudaril, da pomen dreves za ljudi ni novo spoznanje.
»Drevesa v parkih, drevoredih, vrtovih in gozdovih izboljšujejo dobro počutje, spodbujajo skupnostno življenje in omogočajo povezovanje ljudi,« je dejal.
Kot je dodal, so v mestih drevesa pomemben zeleni dejavnik v boju proti visokim temperaturam in suši. Številna evropska mesta so po njegovih besedah že prepoznala prednosti zelenih trgov in javnih površin.
Termalna kamera je tako ob preletu nad Slomškovim trgom zaznala občutno višje temperature na »neživem delu« parka. Podobno so ugotovili tudi na Glavnem trgu, kjer z izjemo nekaj topolov in grmovnic ob začetku Gosposke ulice ter mladih ginkov ob začetku Koroške ulice prevladujejo kamnita tla.
Pod krošnjami občutno hladneje
Ambrožič ob tem opozarja, da so podobne rezultate dobili že v preteklih letih. Pod krošnjami dreves so zaznali vsaj 20 stopinj manj kot na osončenih površinah.
Lani so primerljive ugotovitve zabeležili tudi na sprehajališču na Lentu. Tam se kot najhladnejši del kaže območje, kjer senco na eni strani ustvarja linija vrb med vrtcem in Studenškim mostom, na drugi pa mogočne platane pri Vodnem stolpu.
Po besedah Ambrožiča je to še en dokaz, da lahko vodne površine in ustrezne drevesne vrste pomembno prispevajo k bolj zdravemu in kakovostnemu preživljanju prostega časa v mestu.
